Nenavadna goba z mesnatimi rdečimi lovkami, ki se razprejo kot prsti ali lovke morskega bitja, se vse pogosteje raste tudi pri nas.
Ste že kdaj med sprehodom po gozdu naleteli na prizor, kot bi iz zemlje kukala rdeča roka z dolgimi prsti? Ne gre za privid, ampak za eno najbolj nenavadnih gob na svetu.
Gre za precej vpadljivo glivo, imenovano lovkasta mrežnica ali veliki lovkar (Clathrus archeri). Rečejo ji tudi 'Devil's fingers', kar v prevodu pomeni hudičevi prsti.
Čeprav je njen videz fascinanten, njen vonj večino ljudi hitro odžene – mrežnica namreč oddaja močan neprijeten vonj po trohnečem mesu, s katerim privablja muhe in druge žuželke. Te poskrbijo za razširjanje njenih spor in s tem za razmnoževanje vrste.
Gre za tujerodno invazivno vrsto, ki se pri nas prvič omenja leta 1966, k nam pa naj bi prispela s pošiljko ovčje volne iz Avstralije ter se začela ekspresno širiti po Evropi. Vsekakor ni užitna, ponekod velja celo za strupeno.
Izvorno jo najdemo v Avstraliji, Novi Zelandiji in Tasmaniji.
Po podatkih Gobarskega društva Lisička Maribor se hudičevi prsti razvijejo iz bele jajčaste gmote, iz katere se kasneje razpre štiri do osem mesnatih, rdečkastih lovk, prekritih s temno sluzasto snovjo. Prav ta del gobarjem ni posebej prijeten – oddaja namreč močan vonj po trohnečem mesu, ki privablja muhe. Žuželke nato pomagajo pri širjenju spor in s tem pri razmnoževanju gobe.
Čeprav je goba neužitna, ni strupena.
V naravi jo lahko vidimo od julija do oktobra; ker je gniloživka, jo najdemo na odpadnem listju, lesnem odpadu in v panjih. Še posebej po deževju in v toplejšem vremenu.
Čeprav izvorno izvira iz Sredozemlja, se zaradi milejših zim in segrevanja podnebja zdaj širi tudi severneje. Prvič so jih v Sloveniji opazili v 80. letih prejšnjega stoletja, danes pa so opažanja vse pogostejša – predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji.
Lovkasta mrežnica je po videzu dokaj unikatna, tako da je (sploh pri nas) težko najti vrste, ki bi spominjale nanjo.
Precej podobna ji je navadna mrežnica (Clathrus ruber), ki pa ima okrogel, do 12 centimetrov visok trosnjak. Njene stene so sestavljene iz mrežasto povezanih prečk gobjega tkiva rdeče ali rožnate barve. Na notranji strani teh prečk je temno olivna sluz s trosi, ki prav tako smrdi po mrhovini in privablja muhe.
