Letalski prevozniki opozarjajo, da bodo zaradi skoka cen kerozina zaradi vojne v Iranu podražili letalske vozovnice. Kaj to pomeni za poletne počitnice?
Največje evropske letalske družbe so v Bruslju ta teden napovedale, da bo skok cen goriva, povezan z vojno na Bližnjem vzhodu, potisnil cene letalskih vozovnic navzgor.
Uprave letalskih prevoznikov pravijo, da so del stroškov začasno ublažili z zavarovanjem cen goriva, a dodatnih podražitev ne bodo mogli dolgo kriti, zato potnikom svetujejo zgodnejše nakupe.
Na dolgih razdaljah se spreminja tudi logistika letenja, saj se del prometa umika iz motenega zračnega prostora in se prilagaja novim koridorjem.
Skok cen kerozina in opozorila vodstev
Po podatkih IATA je bila cena kerozina ob koncu prejšnjega tedna že 94 odstotkov nad letnim povprečjem, cena surove nafte pa se je ob zaostrovanju spopadov dodatno dvignila.
V Bruslju so nastopili predstavniki združenja Airlines for Europe, ki združuje 16 letalskih skupin, med njimi IAG (lastnik British Airways), Air France-KLM in Lufthansa.
Prevozniki opozarjajo, da se varovanja cen goriva postopoma iztekajo, kar povečuje pritisk na prihodnje cene vozovnic.
»Ne opažamo težav z oskrbo z gorivom, vendar naj potniki rezervirajo čim prej, ker se varovanja cen začenjajo iztekati, kar pomeni višje vozovnice.«
Tako je položaj opisal Kenton Jarvis, izvršni direktor easyJeta, ki je hkrati zavrnil strahove pred takojšnjim pomanjkanjem goriva za lete po Evropi. Tudi Michael O’Leary iz Ryanaira je umiril pričakovanja o takojšnjih motnjah, a opozoril, da bi daljše obdobje visokih cen goriva hitro postalo resen problem za panogo.
Preusmeritve letov in posledice za turizem
Motnje v zračnem prostoru Zaliva že vplivajo na razporeditev letov na dolgih razdaljah. Lufthansa je sporočila, da je dodala 40 letov v Azijo, Air France-KLM pa povečuje zmogljivosti proti Aziji in Afriki ob »zelo zdravem« povpraševanju. British Airways je napovedal tudi neposredne lete v Melbourne, povezave iz Londona pa podaljšuje prek Kuala Lumpurja in dodaja lete na destinacije, ki se izognejo preobremenjenemu in motenemu bližnjevzhodnemu zračnemu prostoru.
Svetovalna hiša Oxford Economics je posvarila, da bi bil prizadet tudi turizem v Evropi, saj je ogroženih skoraj 28 milijonov odhodnih potovanj z Bližnjega vzhoda. Posebej izpostavljene so Turčija, Francija in Združeno kraljestvo.
Del povpraševanja bi lahko preusmerile sredozemske destinacije, kot so Španija, Portugalska in Grčija. V Sloveniji se učinek kaže predvsem posredno: cene letalskih vozovnic proti Aziji so po začetku vojne v Iranu poskočile za večkrat, Slovenija pa po propadu Adrie Airways nima lastnega nacionalnega prevoznika in je odvisna od ponudbe tujih družb ter njihovih prilagoditev.
Evropske prevoznike tepejo tudi zeleni davki
Vodstva družb v Airlines for Europe so evropske politike pozvala k znižanju zelenih davkov in k prilagoditvi prihajajočih obvez glede trajnostnih goriv, ob tem pa opozarjajo na konkurenčni pritisk prevoznikov izven Evropske unije.
Razprava je povezana z načrtovano zahtevo po najmanj šestodstotnem mešanju trajnostnega letalskega goriva do 2030, vključno z 0,7 odstotka eSAF, sintetičnega goriva iz obnovljive energije. Jarvis je pozval k odlogu obveznosti za eSAF, evropski komisar za promet Apostolos Tzitzikostas pa je izpostavil, da je na industriji, da investira v razvoj teh goriv.
»Letalske družbe ustvarjajo prav tisto negotovost, ki preprečuje povečevanje obsega trajnostnega letalskega goriva. Nobena verodostojna industrijska politika ne more preživeti, če se cilji obravnavajo kot neobvezni.«
Tako je pozive prevoznikov kritizirala organizacija Transport & Environment, ki zagovarja čistejši promet in energijo. Spor med industrijo in okoljskimi zagovorniki teče vzporedno s krizo zaradi dragih energentov, potniki pa bodo posledice najhitreje občutili pri cenah vozovnic, predvsem na daljših in bolj občutljivih povezavah.
