V spletnem soočenju so se predstavili trije kandidati za župana Mestne občine Novo mesto. Gregor Macedoni, Andrej Kastrevec in Srečko Vovko so spregovorili o varnosti, prometnih težavah, stanovanjih, javnih storitvah in gospodarskem razvoju.
Pred lokalnimi volitvami so se v spletnem soočenju, ki ga je pripravilo uredništvo portala Dolenjskainfo.com, srečali trije kandidati za župana Mestne občine Novo mesto: aktualni župan Gregor Macedoni, neodvisni kandidat s podporo skupine volivcev, Andrej Kastrevec, kandidat Gibanja Svoboda, in Srečko Vovko, skupni kandidat Socialnih demokratov in stranke Prerod.
Za županski položaj kandidira tudi Jože Pirh s podporo Piratske stranke Slovenije, vendar je svojo odsotnost na soočenju opravičil.
Kandidati so odgovarjali na vprašanja o varnosti in sobivanju z romsko skupnostjo, prometni infrastrukturi, stanovanjski politiki, kakovosti življenja ter povezovanju gospodarstva, univerze in raziskovalnih ustanov.
Spregovorili so tudi o predlagani selitvi dela ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino v Novo mesto.
Varnost in romska problematika: Kaj se je spremenilo po tragediji?
Prvi del soočenja je bil namenjen varnosti in sobivanju v Novem mestu po tragični smrti domačina, ki je sprožila proteste in zahteve po odločnejšem ukrepanju države ter lokalne skupnosti.
Gregor Macedoni je ocenil, da se je po tragediji predvsem povečalo zavedanje o problematiki na državni ravni. Opozoril je na okrepljeno prisotnost policije in sprejem zakonodajnih ukrepov, a hkrati dejal, da so bili nekateri ukrepi začasni in da se razmere po njegovem mnenju znova slabšajo.
»Predvsem se je zavedanje in poznavanje problematike v Ljubljani povečalo,« je povedal. Ob tem je poudaril, da samo varnostni ukrepi ne bodo zadostovali, če država ne bo ukrepala tudi na področjih izobraževanja, zaposlovanja in socialne politike.
Na dodatno vprašanje, kaj je naredila občina, je naštel ukrepe iz preteklih let: spremembe šolskih okolišev, dodatno podporo pri delu z romskimi otroki, šolske prevoze, prostorsko urejanje naselja Žabjak ter sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Poudaril je, da občina na nekaterih področjih dosega rezultate, vendar je po njegovem prepričanju omejena z državno zakonodajo.
Andrej Kastrevec je menil, da so bile v preteklem desetletju zamujene priložnosti tako na državni kot lokalni ravni. Ocenil je, da pristojne institucije zakonodaje niso izvajale dovolj dosledno, obenem pa bi lahko več naredila tudi občina.
Kot konkreten ukrep je predlagal prehodne zaposlitve za Rome z mentorstvom, ki bi jim pomagale pri vključevanju na trg dela. Pri tem se je skliceval na svoje izkušnje z delavnicami zaposlovanja Romov in izpostavil pomen podpore posameznikom, ki želijo zaključiti šolanje in se zaposliti.
»Jaz mislim, da je tukaj ključ, da tisti, ki so pripravljeni pač stopiti na višji nivo, da se jim pomaga,« je dejal.
Opozoril je tudi, da vseh pripadnikov romske skupnosti ni mogoče enačiti s storilci kaznivih dejanj in da so nekateri tudi sami žrtve zlorab.
Srečko Vovko je poudaril, da se morajo prebivalci počutiti varno ne glede na to, kje živijo. Po njegovem mnenju mora občina prevzeti aktivnejšo vlogo pri povezovanju šol, centra za socialno delo, policije in drugih pristojnih ustanov.
Predlagal je skupino, ki bi redno spremljala razmere v romskih naseljih ter vsakih šest mesecev preverjala dosežene rezultate. Zavzel se je tudi za večjo preglednost porabe sredstev.
»Javnost mora vedeti, kaj se dogaja, kje se je ta denar, ki smo ga dobili od države, zapravil in kakšni so učinki,« je poudaril.
Razprava tudi o zaposlovanju in porabi denarja
V nadaljevanju je Macedoni odgovoril, da občina podatke o porabi sredstev že javno objavlja in da za ukrepe namenja več denarja, kot ga prejme od države. Povedal je tudi, da v Komunali Novo mesto zaposlujejo več pripadnikov romske skupnosti in da občina načrtuje nadaljnje ukrepe na področju zaposlovanja.
Kastrevec je ob tem opozoril na pomen doslednega izvajanja zakonodaje, posebej pri izvršbah in izterjavi dolgov. Po njegovem mnenju je prav doslednejše ukrepanje državnih institucij pomembno sporočilo, da pravil ni mogoče nekaznovano kršiti.
Promet: Kdo je odgovoren za zamude pri obvoznicah?
Promet je bil eden najbolj razgibanih delov soočenja. Kandidati so razpravljali o vsakodnevnih zastojih, tretji razvojni osi, zahodni obvoznici, novih mostovih čez Krko in ukrepih, ki bi jih bilo mogoče izvesti hitreje.
Andrej Kastrevec je med kratkoročnimi rešitvami izpostavil preureditev najbolj obremenjenih križišč, zlasti v Žabji vasi. Predlagal je tudi posodobitev semaforjev, uporabo pametnih prometnih sistemov, pogostejše avtobusne povezave in parkirišča po sistemu P+R.
Pri večjih infrastrukturnih projektih je poudaril, da mora občina vztrajneje sodelovati z državnimi institucijami.
»Pač sistem je tako naravnan v državi, da če nisi tečen, po domače povedano, te malo porine na stran,« je dejal.
Kastrevec je opozoril, da se težave vlečejo že več kot desetletje in da se je po njegovem mnenju predolgo čakalo na tretjo razvojno os, ne da bi se dovolj intenzivno pripravljale druge prometne rešitve.
Srečko Vovko je prav tako zagovarjal aktivnejšo vlogo občine. Menil je, da mora država predstaviti jasne časovnice za velike prometne projekte, občina pa mora vztrajati pri njihovem uresničevanju.
Med ukrepi, ki jih lahko izvede lokalna skupnost, je izpostavil boljši mestni potniški promet, podaljšanje avtobusnih linij do večjih krajevnih skupnosti in ureditev parkirišč za prestopanje na javni prevoz oziroma skupne vožnje.
»Občina mora biti proaktivna,« je poudaril in dodal, da bi morala občina bolj pritiskati na državo glede izvedbe načrtovanih obvoznic.
Gregor Macedoni je promet označil za največji trenutni izziv Novega mesta. Ocenil je, da je bila aktivnost države v zadnjih štirih letih premajhna, in opozoril na zapletene postopke pri državnih infrastrukturnih projektih.
Pojasnil je, da je južna zbirna cesta občinski projekt, za katerega je občina že sprejela prostorski akt in naročila projektno dokumentacijo. Po njegovih navedbah naj bi bila dokumentacija za prvo fazo kmalu zaključena, sledilo pa bi javno naročilo.
Pri državnih cestah je opozoril na razliko med finančnimi zmožnostmi države in občine.
»Mi imamo v tej državi državo, ki ima 19 milijard proračuna, mi imamo pa 78 milijonov,« je dejal in poudaril, da občina ne more prevzemati financiranja vseh projektov, za katere je pristojna država.
Neposredni očitki glede zamujenih let
Razprava se je zaostrila ob vprašanju, kaj se je pri zahodni obvoznici in tretji razvojni osi dogajalo v preteklih letih.
Kastrevec je vztrajal, da bi bilo treba projektiranje zahodne obvoznice začeti bistveno prej. Poudaril je, da odgovornosti ni smiselno pripisovati zgolj eni politični strani, saj so se v tem času zamenjale različne vlade.
Vovko je prav tako ocenil, da je bilo izgubljenega preveč časa in da mora občina pri državi zahtevati jasne odgovore.
Macedoni je nasprotoval očitkom o občinski neaktivnosti. Izpostavil je sprejete prostorske načrte, postopke priprave dokumentacije in sodne zaplete. Kritičen je bil tudi do ponavljanja prometnih študij, za katere meni, da so bile že opravljene.
Kandidati so se tako razšli predvsem pri oceni, koliko bi lahko občina sama prispevala k hitrejši izvedbi državnih prometnih projektov.
Stanovanja za mlade: Gradnja, parcele in komunalni prispevek
Pri stanovanjski problematiki so kandidati razpravljali o cenovno dostopnih stanovanjih, gradbenih parcelah in ukrepih za mlade družine.
Srečko Vovko je ocenil, da bi bilo mogoče zgraditi do sto stanovanj na leto. Kot pomemben prvi korak je izpostavil pregled občinskih zemljišč in njihovo komunalno opremljanje.
Posebej je poudaril potrebe mladih družin, ki si želijo manjših hiš. Predlagal je, da bi občina uredila zemljišča in jih mladim družinam prek javnih razpisov ponudila po stroškovni namesto tržni ceni. Zavzel se je tudi za znižanje komunalnega prispevka.
Po njegovem mnenju bi takšni ukrepi pomagali zadržati mlade in strokovne kadre v Novem mestu.
Gregor Macedoni je povedal, da je bilo v zadnjih dobrih štirih letih zgrajenih približno 550 novih stanovanj in da ima občina po njegovih navedbah pripravljene pogoje za gradnjo naslednjih 500.
Poudaril je razliko med ustvarjanjem pogojev za gradnjo in neposredno občinsko gradnjo stanovanj. Navedel je dosedanje občinske stanovanjske projekte, odkupe stanovanj in načrte za nadaljnjo gradnjo.
Predstavil je tudi zamisel dolgoročnega odplačevanja stanovanja po stroškovni ceni, pri kateri bi stanovalci po tridesetih letih postali lastniki. Po njegovih besedah je predlog predstavil tudi državi.
Med načrtovanimi projekti je omenil tudi komunalno opremljene parcele na Košenicah in v Podbrezniku.
Andrej Kastrevec je poudaril, da je treba razlikovati med socialnimi, kadrovskimi in drugimi javnimi najemnimi stanovanji. Ocenil je, da dosedanji razpisni pogoji niso dovolj upoštevali mladih družin, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje.
Predlagal je drugačno točkovanje pri stanovanjskih razpisih, dodatno urejanje gradbenih parcel in iskanje možnosti za znižanje stroškov gradnje za mlade družine.
Kot enega od ukrepov je omenil tudi zmanjšanje komunalnega prispevka za tiste, ki prvič rešujejo stanovanjski problem.
Različni pogledi na komunalni prispevek
Prav komunalni prispevek je sprožil dodatno razpravo.
Macedoni je opozoril, da je treba pri morebitnih olajšavah upoštevati zakonodajo in da občina sredstva iz komunalnega prispevka potrebuje za urejanje infrastrukture. Povedal je, da občina mladim investitorjem že pomaga z obstoječimi ukrepi.
Ob tem je zagovarjal razlikovanje med podporo dostopnim stanovanjem v večstanovanjskih stavbah in prodajo parcel za individualno gradnjo, pri katerih bi po njegovem mnenju morala občina bolj upoštevati tržna načela.
Vovko je vztrajal, da bi več stanovanj v Novem mestu pomenilo tudi manj vsakodnevnih voženj iz okoliških občin.
Kastrevec pa je poudaril dolgoročne koristi priseljevanja mladih družin, saj novi prebivalci občini prinašajo tudi dodatne prihodke.
Kakovost življenja: Pediatri, vrtci, šport in mestno jedro
Pri vprašanju, katero izboljšavo bi prebivalci lahko občutili že v prvih dveh letih mandata, so kandidati predstavili različne prioritete.
Gregor Macedoni je izpostavil načrtovano gradnjo novih vrtcev ob Osnovni šoli Drska in v Podbrezniku, nadaljnje urejanje šol, center za demenco ter načrte za hospic.
Pomemben del odgovora je namenil zdravstvu. Povedal je, da se pripravlja projekt prizidka Zdravstvenega doma Novo mesto, ki bi zagotovil dodatne prostore za zdravstvene programe.
Dotaknil se je tudi težav pri izbiri osebnega pediatra. Menil je, da bi bilo treba sistemsko urediti prehajanje starejših pacientov od pediatrov k družinskim zdravnikom in preveriti možnosti drugačne organizacije pediatrične oskrbe.
Andrej Kastrevec je med prioritetami navedel več sredstev za obnovo šol in vrtcev, izboljšanje javnega potniškega prometa ter nadaljnji razvoj športne infrastrukture.
Posebej je izpostavil tudi oskrbo starejših na domu. Opozoril je na pomanjkanje kadrov in potrebo po ustreznem plačilu zaposlenih, ki opravljajo to delo.
»Potrebno bo poskrbeti za vse generacije in mislim, da je še kar nekaj prostora za napredek v tem,« je povedal.
Srečko Vovko je kot eno najnujnejših nalog izpostavil izboljšanje dostopnosti pediatrične oskrbe. Dolgoročno bi si prizadeval za pridobivanje zdravstvenega kadra tudi s štipendijami, kratkoročno pa za privabljanje novih pediatrov v Novo mesto.
Pri tem je poudaril, da so za prihod strokovnjakov pomembni tudi stanovanja in kakovost bivanja.
Zavzel se je še za oživitev Glavnega trga, ureditev parkirne hiše na njegovem robu in gradnjo nove športne dvorane.
»Mi smo eno najbolj uspešnih športnih mest v Sloveniji, ampak nimamo hiše za naše športnike,« je dejal.
Gospodarstvo in univerza: Kako povezati znanje z delovnimi mesti?
Novo mesto ima močno industrijo, visokošolske ustanove in raziskovalne organizacije. Kandidate je zato zanimalo, kateri projekt bi postavili v ospredje za boljše povezovanje teh področij.
Andrej Kastrevec je poudaril pomen sodelovanja med novomeškim šolskim centrom, javno univerzo in gospodarstvom.
Po njegovem mnenju je treba izobraževanje povezovati s potrebami lokalnih podjetij, predvsem na področjih farmacije, avtomobilske industrije in drugih dejavnosti, ki so v regiji že razvite.
Izpostavil je tudi uspešne obrtnike in pomen prometne infrastrukture za nadaljnji gospodarski razvoj.
Srečko Vovko je poudaril, da povezovanje gospodarstva in izobraževalnih ustanov ne bo dovolj, če mladi strokovnjaki v Novem mestu ne bodo imeli pogojev za življenje.
Kot ključne dejavnike je navedel dostopna stanovanja, kakovostne javne storitve, zdravstvo in možnosti za preživljanje prostega časa.
Po njegovem mnenju lahko Novo mesto s takšnim okoljem zadrži izobražene kadre na Dolenjskem.
Gregor Macedoni je predstavil bolj določen projekt: tehnološki park, ki bi ga po njegovih besedah lahko umestili na območje Podbreznika.
Pojasnil je, da se preverjata dve možni lokaciji in da bi tehnološki park nadgradil obstoječi podjetniški inkubator.
Pri projektu je izpostavil vlogo novomeške univerze, raziskovalnega inštituta Rudolfovo, gospodarstva in regionalne razvojne agencije.
Selitev ministrstva v Novo mesto: Podpora decentralizaciji, razlike pri izvedbi
V zaključnem vsebinskem delu soočenja so kandidati razpravljali še o predlogu selitve dela Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino v Novo mesto.
Vsi trije so izrazili načelno podporo decentralizaciji države, razlikovali pa so se pri oceni izvedljivosti in načinu zagotavljanja prostorov.
Gregor Macedoni je poudaril, da decentralizacija ne sme ostati zgolj pri besedah. Novo mesto je po njegovem mnenju zaradi izobraževalne tradicije in razvoja visokošolskih ustanov primerno okolje za sedež državnega organa.
Hkrati je opozoril, da mora država sama zagotoviti prostore za svoje delovanje, občina pa lahko sodeluje pri prostorskem načrtovanju.
Srečko Vovko je selitev podprl tudi zaradi morebitnih učinkov na mestno jedro. Menil je, da bi državni uslužbenci lahko prispevali k večjemu obisku trgovin, lokalov in drugih dejavnosti na Glavnem trgu.
Kot eno od možnosti je omenil, da bi občina pridobila ustrezno stavbo in jo nato oddajala državi.
Andrej Kastrevec je opozoril predvsem na logistične težave. Izpostavil je vprašanja prostorov, parkirišč in dodatnih dnevnih migracij ter ocenil, da bi bilo treba pred selitvijo določiti izvedljiv načrt in časovnico.
Razprava o tem, kdo bi kupil stavbo
Predlog o občinskem nakupu stavbe za potrebe ministrstva je sprožil še zadnjo neposredno izmenjavo mnenj.
Macedoni je nasprotoval temu, da bi občina kupovala nepremičnine za oddajanje državni upravi. Menil je, da mora občinska sredstva namenjati predvsem svojim osnovnim nalogam, med drugim vrtcem, šolam in skrbi za starejše.
Vovko je vztrajal, da bi lahko takšna naložba prinesla tako najemnino kot posredne koristi za življenje v mestu.
Kastrevec pa je v razpravi odprl vprašanje konkretne stavbe, ki bi jo občina lahko namenila za takšno uporabo.
Za konec: Kako želijo, da se jih Novomeščani spominjajo?
Soočenje se je končalo z nekoliko bolj osebnim vprašanjem. Kandidati so povedali, kaj bi si želeli, da bi Novomeščani čez štiri leta govorili o njih kot o ljudeh, ne zgolj kot o politikih.
Gregor Macedoni je izpostavil kredibilnost, pošteno delo in izpolnjene obljube. Želel bi, da bi ga ljudje videli kot človeka, ki je tisto, kar je govoril, tudi naredil.
Srečko Vovko je poudaril poštenost, sposobnost sodelovanja z ljudmi in ustvarjanje pozitivnega vzdušja v občini ter njenih krajevnih skupnostih.
Andrej Kastrevec pa je izpostavil odprt in pošten odnos do zaposlenih ter prebivalcev mesta in krajevnih skupnosti. Želel bi si, da bi s svojim delom v občini pustil pozitiven pečat.
