Razmere v Zdravstvenem domu Kočevje so bile ena od odmevnejših tem predvolilnega soočenja županskih kandidatov. Aktualni župan in tudi nekdanji direktor zavoda Gregor Košir je opozoril na škodo, ki jo po njegovem mnenju povzroča peščica zaposlenih.
Na predvolilnem soočenju, ki ga je pripravilo uredništvo Dolenjskainfo, so štirje kandidati za župana Kočevja razpravljali tudi o razmerah v Zdravstvenem domu Kočevje. V zadnjem obdobju se v javnosti pojavljajo opozorila o kadrovskih težavah, odhodih zdravnikov, medsebojnih odnosih in dostopnosti zdravstvenih storitev.
Čeprav so se kandidati strinjali, da je treba zagotoviti kakovostno zdravstveno oskrbo, so bili njihovi pogledi na vzroke težav in načine njihovega reševanja precej različni.
Škulj Broz: Dokumentacijo smo posredovali ministrstvu
Lidija Škulj Broz, kandidatka Demokratov Anžeta Logarja, je poudarila, da so razmere v zdravstvenem domu ena njenih glavnih prednostnih nalog in tudi eden od razlogov za odločitev o kandidaturi.
Pojasnila je, da je pridobila dokumentacijo in izjave zaposlenih, ki opozarjajo na različne težave v zavodu. Dokumentacijo, povezano tudi s peticijo zaposlenih, je po svojih besedah posredovala ministrstvu za zdravje.
»Mi ne iščemo krivca, ampak iščemo rešitve,« je poudarila.
Po njenih navedbah težave niso nastale čez noč, temveč se vlečejo že več let. Omenila je medsebojne odnose, kadrovsko problematiko in organizacijo dela ter opozorila na navedbe o odhodu 13 specialistov, pri čemer se je sklicevala na podatke iz medijev.
Dejala je še, da so na ministrstvu dokumentacijo pravno pregledali in po njenih informacijah ugotovili podlago za nadaljnje ukrepanje.
Ob tem je poudarila, da si želi sodelovanja med občino, zdravstvenim domom, državnimi institucijami in drugimi deležniki.
Košir: Ni res, da je odšlo 13 specialistov
Na njene navedbe se je odzval aktualni župan Gregor Košir, ki je zdravstveni dom v preteklosti tudi vodil.
Poudaril je, da se je zavod v zadnjem desetletju močno razvil. Po njegovih navedbah je imel pred približno desetimi leti okoli 60 zaposlenih, danes pa jih ima približno 165.
Rast števila zaposlenih je izpostavil kot dokaz širjenja zdravstvenih storitev, ambulant in programov.
Ostro je zavrnil tudi navedbe o odhodu 13 specialistov.
»Ni res, da je odšlo 13 specialistov. Mislim, da je odšlo štiri ali pet specialistov,« je dejal in dodal, da se je v zadnjih nekaj letih v zdravstvenem domu zvrstilo več kot 25 zdravnikov.
Po njegovih besedah so bili razlogi za odhode različni. Nekateri zdravniki niso pridobili potrebnih licenc, drugi se niso znašli v novem okolju in so se vrnili v domovino, nekateri pa so se odločili za drugo zaposlitev.
Kot enega od ukrepov za dolgoročno zagotavljanje kadra je izpostavil štipendiranje bodočih zdravnikov. Občina ima po njegovih navedbah štiri štipendiste medicine, v zdravstvenem domu pa se usposablja tudi več specializantov.
»Ti klani so naredili ogromno škode«
Košir je bil posebej kritičen do dela zaposlenih, ki po njegovem mnenju z javnim izražanjem nezadovoljstva škodujejo ugledu zdravstvenega doma in otežujejo pridobivanje novih zdravnikov.
Pojasnil je, da se je v preteklih letih tudi sam pogovarjal z zdravniki iz tujine, ki bi se lahko zaposlili v Kočevju, vendar jih po njegovih besedah odvrača negativna podoba zavoda.
»Veste, ti klani so naredili ogromno, ogromno škode in jaz to lahko trdim kot nekdanji direktor zdravstvenega doma,« je dejal.
Po njegovem mnenju si posamezniki želijo vplivati na vodenje zavoda in kadrovske odločitve, čeprav mora vodstvo skrbeti predvsem za zakonito in finančno odgovorno poslovanje.
Ob tem je opozoril tudi na dosežke zdravstvenega doma, med drugim na širitev zdravstvenih programov, dializo, razvojno ambulanto in centre za duševno zdravje ter načrtovano širitev satelitskega urgentnega centra.
Pozneje je posebej poudaril, da v zdravstvenem domu dela veliko predanih ljudi, ki vsakodnevno skrbijo za paciente, in da njegovih kritik ne gre razumeti kot očitek vsem zaposlenim.
Kure: Težave se vlečejo že desetletje
Jože Kure, kandidat Socialnih demokratov, je o razmerah spregovoril tudi kot zaposleni v Zdravstvenem domu Kočevje. Poudaril je, da pri pripravi peticije zaposlenih ni sodeloval in da se je z njeno vsebino podrobneje seznanil kot občinski svetnik.
Po njegovem težave v zavodu niso nove, temveč segajo več let nazaj. Opozoril je na menjave direktorjev, odhode zdravnikov in izgubo nekaterih zdravstvenih programov.
Kot posebej pomembno je izpostavil zagotavljanje specialističnih storitev, med drugim kardioloških in ortodontskih.
V nadaljevanju razprave je pritrdil Koširjevi oceni, da številni zaposleni opravijo tudi več dela, kot bi ga morali. Poudaril pa je, da bi bilo za reševanje težav potrebnega več sodelovanja in pogovorov.
Papež: Pomembni niso samo plače, ampak tudi odnosi
Matjaž Papež, kandidat stranke Resni.ca, je povedal, da se je pred soočenjem pogovarjal tudi z zaposlenimi v zdravstvenem domu. Po njegovem prvem vtisu so se v zavodu oblikovale skupine zaposlenih z različnimi interesi, kar lahko vpliva na odnose in delovno okolje.
Poudaril je, da za pridobivanje in ohranjanje zdravstvenega kadra niso pomembne zgolj plače, temveč tudi medsebojni odnosi.
Prepričan je, da je dobro delovno okolje lahko eden ključnih razlogov, zaradi katerih zaposleni ostanejo v določeni ustanovi.
Škulj Broz: Cilj ni iskanje krivcev, ampak sodelovanje
Škulj Broz se je na Koširjeve besede odzvala s pojasnilom, da tudi sama ne pripisuje vseh težav izključno vodstvu zavoda.
Poudarila je, da so za dobro delovanje zdravstvenega doma pomembni tako vodstvo kot zaposleni, zato si želi sistemske obravnave razmer, ki bi vključevala pogovore z zdravstvenim osebjem, pacienti in odgovornimi.
»Cilj tega je, da se vsi usedemo za eno mizo in se začnemo pogovarjati, sodelovati,« je pojasnila.
Dodala je, da je pripravljena sodelovati pri iskanju rešitev ne glede na izid županskih volitev.
Razprava je tako razkrila različne poglede na vzroke težav v kočevskem zdravstvenem domu, hkrati pa pokazala, da se bodo morali z vprašanji kadrovske stabilnosti, odnosov med zaposlenimi in dostopnosti zdravstvenih storitev ukvarjati tudi po volitvah.
