Ostro o Romih in prometu v Novem mestu: »15 let smo zamudili. Se bomo lotili jutri?«

V spletnem soočenju, ki ga je pripravilo uredništvo portala Dolenjskainfo.com, so sodelovali aktualni župan Gregor Macedoni, neodvisni kandidat s podporo skupine volivcev, Andrej Kastrevec, kandidat Gibanja Svoboda, in Srečko Vovko, skupni kandidat Socialnih demokratov in stranke Prerod.

Za županski položaj se poteguje tudi Jože Pirh s podporo Piratske stranke Slovenije, vendar je svojo odsotnost opravičil.

Kandidati so v prvem delu soočenja razpravljali o varnosti, sobivanju z romsko skupnostjo in prometnih težavah, ki že vrsto let obremenjujejo Novo mesto. Čeprav so se strinjali, da so spremembe potrebne, so se njihovi pogledi razlikovali predvsem pri vprašanju, kaj bi morala narediti občina in kaj država.

Varnost po tragičnem dogodku: So ukrepi prinesli spremembe?

Prva tema soočenja je bila varnost v Novem mestu in sobivanje z romsko skupnostjo. Izhodišče je bil tragični dogodek, ki je sprožil proteste, zahteve po odločnejšem ukrepanju in spremembe na področju javne varnosti.

Gregor Macedoni je ocenil, da je tragedija prispevala predvsem k večjemu razumevanju problematike na državni ravni. Kot pomembna ukrepa je izpostavil okrepljeno prisotnost policije in sprejem zakona o nujnih ukrepih na področju javne varnosti.

»Predvsem se je zavedanje in poznavanje problematike v Ljubljani povečalo,« je dejal.

Po njegovem mnenju so bili nekateri varnostni ukrepi začasni, razmere pa se ponovno približujejo prejšnjemu stanju. Zato je poudaril, da zgolj ukrepanje policije ne bo dovolj. Potrebne so tudi spremembe na področju izobraževanja, zaposlovanja in socialne politike.

Macedoni je opozoril, da občina teh vprašanj ne more rešiti sama, saj so ključne pristojnosti razdeljene med več državnih resorjev.

Na dodatno vprašanje, kaj je v zadnjem obdobju naredila občina, je predstavil ukrepe, ki jih po njegovih besedah izvajajo že več let. Med njimi so spremembe šolskih okolišev, dodatna pomoč pri delu z romskimi otroki, organizacija prevozov, prostorsko urejanje Žabjaka in sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

Poudaril je, da občina na posameznih področjih dosega rezultate, vendar pri nadaljnjih korakih potrebuje sodelovanje države.

Kastrevec: Zamujene priložnosti na državni in občinski ravni

Andrej Kastrevec je ocenil, da so bile pri reševanju romske problematike v zadnjem desetletju zamujene številne priložnosti. Kritičen je bil tako do države kot do lokalne skupnosti.

Po njegovem mnenju pristojne institucije, med njimi center za socialno delo, zavod za zaposlovanje, policija in sodstvo, zakonodaje niso izvajale dovolj dosledno. Hkrati je menil, da bi lahko občina učinkoviteje uporabila sredstva, namenjena reševanju te problematike.

Kot konkreten ukrep je predlagal organizacijo prehodnih zaposlitev za Rome, pri katerih bi imelo pomembno vlogo mentorstvo. Pojasnil je, da je sodeloval na delavnicah zaposlovanja Romov, kjer je spoznal tudi posameznike, ki so zaključili šolanje, se zaposlili ali nadaljevali izobraževanje.

»Jaz mislim, da je tukaj ključ, da tisti, ki so pripravljeni pač stopiti na višji nivo, da se jim pomaga,« je poudaril.

Kastrevec je opozoril tudi na zlorabe znotraj romske skupnosti in dejal, da vseh Romov ni mogoče enačiti s storilci kaznivih dejanj. Po njegovem mnenju morajo pristojne institucije učinkoviteje zaščititi tudi tiste, ki so sami žrtve nasilja in drugih kaznivih dejanj.

Vovko: Občani morajo vedeti, kakšni so učinki ukrepov

Srečko Vovko je poudaril, da se morajo vsi prebivalci Mestne občine Novo mesto počutiti varno, ne glede na to, kje živijo.

Varnosti ni povezoval zgolj s kriminaliteto, temveč tudi z dostopnostjo javnih storitev in urejenostjo življenjskega okolja.

Po njegovem mnenju bi morala občina vzpostaviti skupino, ki bi povezovala šole, ravnatelje, center za socialno delo, policijo in občinsko upravo. Ta bi redno spremljala razmere v romskih naseljih ter vsakih šest mesecev preverjala rezultate.

Posebej je izpostavil preglednost porabe javnih sredstev.

»Javnost mora vedeti, kaj se dogaja, kje se je ta denar, ki smo ga dobili od države, zapravil in kakšni so učinki,« je dejal.

Vovko je menil, da bi boljše sodelovanje ustanov in redno spremljanje razmer prispevala k učinkovitejšemu reševanju težav ter boljšemu sobivanju.

Razprava o občinskem denarju, zaposlovanju in delu državnih institucij

Po odgovorih vseh treh kandidatov se je razprava nadaljevala z medsebojnimi odzivi.

Macedoni je zavrnil pomisleke glede preglednosti porabe občinskih sredstev. Pojasnil je, da občina vsako leto javno objavi poročilo o porabi denarja in da za ukrepe na tem področju namenja več sredstev, kot jih prejme od države.

Odzval se je tudi na Kastrevčev predlog zaposlovanja Romov prek režijskega obrata. Povedal je, da je občinski svet ustanovitev takšnega obrata že potrdil, trenutno pa Rome zaposlujejo tudi prek Komunale Novo mesto.

»Ta trenutek mi zaposlujemo Rome predvsem preko občinskega javnega podjetja, to je podjetje Komunala Novo mesto,« je povedal.

Kastrevec je v odzivu poudaril pomen doslednega izvajanja zakonodaje, predvsem pri izvršbah in izterjavi dolgov. Po njegovih besedah so se po tragičnem dogodku spremenila tudi navodila za delo finančne uprave, zaradi česar so začeli nekatere postopke izvajati dosledneje.

»Tako da mislim, da je tukaj še veliko rezerve, tudi v ostalih institucijah, da je treba včasih tudi malo bolj rigorozno, dosledno izvajati zakonodajo,« je ocenil.

Promet v Novem mestu: Kaj je mogoče narediti že v prvem letu?

Drugi del soočenja je bil namenjen prometu. Kandidati so govorili o zastojih na mestnih vpadnicah, preobremenjenih križiščih, tretji razvojni osi ter dolgo načrtovanih obvoznicah in mostovih čez Krko.

Vprašanje ni bilo le, kdaj bodo izvedeni veliki državni projekti, temveč tudi, kaj lahko občina za boljšo prometno pretočnost naredi sama.

Andrej Kastrevec je med kratkoročnimi ukrepi izpostavil preureditev križišč, zlasti križišča v Žabji vasi, kjer je po njegovih navedbah že pripravljen projekt za dodatni zavijalni pas.

Predlagal je tudi posodobitev semaforjev, uporabo pametnih kamer in umetne inteligence pri urejanju prometa, pogostejše avtobusne povezave ter ureditev parkirišč po sistemu P+R.

Pri večjih infrastrukturnih projektih je poudaril, da mora občina vztrajneje sodelovati z ministrstvom, direkcijo za infrastrukturo in Darsom.

»Pač sistem je tako naravnan v državi, da če nisi tečen, po domače povedano, te malo porine na stran,« je dejal.

Kastrevec je menil, da so se nekateri projekti predolgo vezali na izvedbo tretje razvojne osi, ob zapletih pa ni bilo dovolj pripravljenih drugih rešitev.

Vovko: Občina mora od države zahtevati jasne časovnice

Srečko Vovko je prav tako izpostavil potrebo po aktivnejšem sodelovanju občine z državo. Menil je, da bi morali prebivalci vedeti, v kateri fazi so posamezni projekti in zakaj prihaja do zamud.

Med ukrepi, ki jih lahko občina izvede sama, je navedel učinkovitejši mestni potniški promet, podaljšanje avtobusnih linij do večjih krajevnih skupnosti in parkirišča, kjer bi vozniki lahko prestopili na javni prevoz ali nadaljevali pot s skupnimi vožnjami.

Posebej je omenil možnost takšnih parkirišč v bližini avtoceste.

Pri velikih prometnih projektih je zagovarjal odločnejše občinsko ukrepanje in pripravo potrebne dokumentacije.

»Občina mora biti proaktivna,« je poudaril.

Po njegovem mnenju je bilo pri prometni infrastrukturi izgubljenega preveč časa, zato bi morala občina od države zahtevati jasne časovnice in pospešitev postopkov.

Macedoni: Promet je največji trenutni izziv Novega mesta

Gregor Macedoni je promet označil za največji trenutni izziv mesta. Ocenil je, da je bila aktivnost države pri reševanju prometnih težav v zadnjih štirih letih premajhna.

Spomnil je na posvet z gospodarstvom leta 2024, na katerem so predstavniki regije od države zahtevali hitrejše postopke pri infrastrukturnih projektih. Po njegovih besedah takratne obljube niso prinesle pričakovanih sprememb.

Ob tem je pojasnil, da je južna zbirna cesta občinski projekt, za katerega so že sprejeli prostorski akt in naročili projektno dokumentacijo. Napovedal je, da naj bi bila dokumentacija za prvo fazo kmalu zaključena, nato pa bi sledilo javno naročilo.

Pri državnih projektih je opozoril na omejene finančne zmožnosti občine in poudaril, da lokalna skupnost ne more prevzemati vseh nalog države.

»Mi imamo v tej državi državo, ki ima 19 milijard proračuna, mi imamo pa 78 milijonov,« je dejal.

Po njegovem mnenju mora občina prednostno zagotavljati sredstva za svoje pristojnosti, kot so vrtci, šole in primarno zdravstvo, pri državnih cestah pa mora odgovornost za izvedbo prevzeti država.

Kdo je odgovoren za zamude pri tretji razvojni osi in zahodni obvoznici?

Prav pri vprašanju odgovornosti za zamude se je razvila najdaljša neposredna razprava med kandidati.

Kastrevec je opozoril, da prometne težave niso nastale v zadnjih štirih letih, temveč se vlečejo že precej dlje. Po njegovem mnenju je bilo premalo narejenega pri pripravi zahodne obvoznice, ker se je predolgo čakalo na tretjo razvojno os.

Ob tem je poudaril, da se pri iskanju rešitev ne bi smeli deliti po politični pripadnosti.

Vovko je prav tako menil, da je bilo izgubljenih preveč let in da mora občina odločneje zahtevati izvedbo projektov.

»15 let smo zamudili. Se bomo lotili jutri? Seveda se bomo,« je dejal.

Macedoni je nasprotoval oceni, da je bila občina pri prometnih projektih premalo aktivna. Poudaril je, da so bili državni prostorski načrti za obvoznice sprejeti že pred leti in da so postopke dodatno zapletli upravni in sodni postopki.

Posebej kritičen je bil do ponovnega naročanja študij za zahodno obvoznico, saj je po njegovih besedah ustrezna študija obstajala že leta 2013.

»Mi ne rabimo izumljati tople vode,« je dejal in poudaril, da bi bilo treba čim prej začeti projektiranje.

Kastrevec je vztrajal, da je treba pogledati celotno obdobje od sprejetja prostorskih načrtov in da zamud ni mogoče pripisati zgolj zadnji vladi. Macedoni pa je odgovarjal, da je treba razlikovati med pripravo dokumentacije, sodnimi zapleti in odločitvami državnih organov.