Pogovarjali smo se s Klemnom Boštjančičem, ki je bil izvoljen v okrajih Novo mesto 2 in Krško.
V volilnih okrajih Novo mesto 2 in Krško je bil za poslanca izvoljen Klemen Boštjančič. V trenutni vladi opravlja funkcijo podpredsednika vlade in ministra za finance, marsikoga pa je presenetilo dejstvo po krajih, v katerih je kandidiral. Po volitvah smo se z njim pogovorili o zaupanju volivcev, tretji razvojni osi, športnem duhu obeh krajev in sodelovanju na lokalni ravni.
»Nobeden od okrajev ni samoumeven,« je dejal Boštjančič in dodal, da so prvi odzivi pozitivni, rezultat na volitvah v enoti Novo mesto pa vidi kot uspeh.
V volilnem okraju Novo mesto 2 je zanj glasovalo 5487 volivcev oziroma dobrih trideset odstotkov. Za njim je bila s približno tisoč glasovi manj predstavnica SDS Alenka Simonič. V Krškem pa je zanj glasovalo 4137 volivcev oziroma slabih 27 odstotkov. Pred njim je bil Janez Jože Olovec iz stranke SDS, za katerega je glasovalo 4892 volivcev oziroma 31,5 odstotka.
»Mandat v dveh volilnih okrajih je obveza, da se na funkciji poslanca zavzemam za oba kraja,« je izpostavil izvolitev v Krškem in Novem mestu. To vidi kot veliko priložnost, ponavlja pa, da izvolitev vidi kot zavezo, da pripomore k razvoju obeh krajev.
Ponudil nam je tudi kratko analizo z vidika stranke Svoboda: »Naša stranka je v šesti volilni enoti dobila pet poslancev. Hkrati je to tudi zaveza stranke do celotne volilne enote.«
»Na državnem nivoju to pomeni, da bomo – upam – lažje sestavili koalicijo, kar ne bo lahka naloga. Potrebujemo močno vlado. Čakajo nas pestra in naporna pogajanja. Upamo, da bo čim več strank na stran dalo prerekanja, saj je volilni čas mimo in bo treba začeti delo. Nadejam se državotvornosti vseh, ki so prišli v državni zbor,« je bil jasen.
Občani Novega mesta zahtevajo sodelovanje obeh poslancev, česar so se nadejali že v aktualnem mandatu. Povprašali smo ga, če je pripravljen na tesnejše sodelovanje z Anjo Bah Žibert iz SDS, ki je bila za poslanko izvoljena v okraju Novo mesto 1.
»Absolutno. Tako sodelovanje je na lokalnem nivoju precej drugačno od tistega v državnem zboru. Na srečanjih lokalnega pomena smo se v marsičem strinjali. Če bi bilo v državnem zboru tako, bi vse potekalo lažje,« je napovedal.
Že ob najavi kandidature v Novem mestu se je pojavilo vprašanje, kako bo nekdo iz Ljubljane pripomogel k razvoju dolenjske prestolnice. »Odločitev za kandidiranje je sledila temu, kje lahko največ pripomorem. V Novem mestu vidim veliko priložnosti, saj je lahko mesto vzor Sloveniji v marsikaterem vidiku,« nam je pojasnil Boštjančič
Poudaril je pomen gospodarstva in šolstva, pohvalil pa sodelovanje lokalne skupnosti pri nedavni ustanovitvi Univerze v Novem mestu. »Predpogoj je, da lokalna skupnost drži skupaj,« je podal svoj vidik na veliko prednost v novomeškem okolišu.
Ob omembi nove javne univerze in sodelovanje fakultet ter institucij je spomnil na kampus, za katerega ima Novo mesto že pripravljeno zemljišče: »Kampusa tudi Ljubljana nima. Take so prednosti za razvoj Novega mesta. Če pogledamo center, kako bi poskrbeli, da zaživi? Študentje morajo priti tja, to je le eden od primerov.«
»V Novem mestu so veliko vlogo vedno igrale Krka, Adria in Revoz,« je izpostavil novomeško gospodarstvo kot enega od primerov.
»Vpliv Krke je viden v številnih vidikih življenja v Novem mestu. Vlogo podjetij vidim kot zelo pomembno v prihodnosti. Pri tem vidim pozitivno vzdušje,« je optimistično povedal.
»V Krškem je neurejenih kar nekaj elementarnih stvari, ki jih ima Novo mesto urejene. Menim, da se Krško pretirano zanaša na nuklearko oziroma je zaradi tega zapostavljenih več drugih elementov. Seveda je več kot dodana vrednost in mora nadaljevati z delom, a priložnosti v Krškem je veliko,« je kratko predstavil krško situacijo.
Dotaknili smo se tudi romske problematike, zaradi česar je bila kandidatura v Novem mestu po mnenju številnih pogumna odločitev: »Romsko problematiko je treba reševati. Prvi korak je že bil storjen s pilotnim projektom v romskem naselju. Za razvoj mesta pa jo je treba rešiti.«
»Pričakuje se veliko in to upravičeno,« je bil glede romske problematike jasen Boštjančič.
Pomanjkanje športa v predvolilnih kampanjah: Boštjančič želi okrepiti pomen sponzorstva
V predvolilnem času so številni pogrešali napovedi za športni razvoj Slovenije. Ker je šport v obeh volilnih okrajih priljubljen, a večinsko podhranjen, smo trenutnega ministra za finance povprašali tudi o tem, saj mu je šport še kako blizu.
»V obeh mestih je s športnega vidika čutiti velike spremembe, žal tudi negativne. Tu v prvo vrsto postavljam sponzorstvo. Vsi poznamo trenutni primer Adrie in kolesarstva,« je spomnil na odločitev Adrie, da po več letih odstopi z mesta glavnega sponzorja kolesarskega kluba.
»Center slovenskega kolesarstva je v Novem mestu in država mora pomagati, da tako ostane in dobi nov zagon. Če se v relativno kratkem času to ne zažene nazaj na višji profesionalni nivo, bo to pomenilo velik izziv za slovensko kolesarstvo nasploh, ne samo na lokalnem nivoju,« je pojasnil.
Poudaril je, da sponzorstva v veliki meri bazirajo na nekaj lokalnih družbah in da je to treba popraviti oziroma izboljšati: Govorimo o športih, s katerimi se posamično mesto identificira, in bi to lahko povečalo konkurenčnost v celi Sloveniji.«
To vidi predvsem v Krškem: »V Krškem v spidveju vlada klavrno stanje. Menim, da tu lahko pomagam. Ne nujno direktno, temveč s funkcijo poslanca, ki predstavlja okraj. Vse mora potekati v sodelovanju občine, države in sponzorjev.«
Tretjo razvojno os vidi kot prioriteto nove vlade
Najbolj pomemben projekt za regijo je južni del tretje razvojne osi. Klemen Boštjančič nam je zagotovil, da mora biti to prioriteta prihajajoče vlade, ne glede na njeno sestavo. Ponosen je, da so jo v mandatu začeli graditi.
»Spomnim se soočenja in besed članice uprave Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji Alenke Muhič, ki je bila zelo optimistična glede posameznih odsekov na južnem delu trase. Ena takih je preboj skozi Gorjance,« je spomnil na regijska soočenja pred volitvami.
»Problematični so dolgotrajni postopki, predvsem zaradi možnosti pritožb različnih interesnih skupin. Seveda je še kako prav, da to lahko storijo, a je šlo pri nas vse skupaj predaleč. Ne glede na obliko vlade mora biti južni del tretje razvojne osi prioriteta,« je dejal Boštjančič in bil kritičen do hitrosti dela administrativnega dela projekta.
»Gre za najbolj pomemben projekt jugovzhodne Slovenije, ki lahko prinese ogromen potencial regiji in Sloveniji,« je poudaril.
Poudaril je, da se Slovenija sooča s pomanjkanjem delovne sile, rešitev pa predstavlja prav tretja razvojna os. »Bela krajina se bo, ko naredimo južni del trase, odprla Sloveniji in širše.«
»Tretja razvojna os je več kot regionalni projekt. Država je ključna, da pohitri postopke. Žal pa se v Sloveniji že trideset let pogovarjamo o pohitritvi postopkov, kjer je jasno, da se mora zakonodajo spremeniti.«
Tik pred našim pogovorom se je prek Facebook objave nanj obrnila kandidatka za poslanko Janja Starc, ki je spomnila na predvolilne obljube in pomen sodelovanje. To smo še enkrat izkoristili za vprašanje o zagotovitvi volivcem, da je bila njihova izbira prava.
»Izkušnje iz lokalnega okolja so pozitivne in bistveno boljše kot na državnem nivoju,« je povedal in dodal, da je sporočilo Janje Starc pravi kazalnik tega, kako dobro lahko sodelujejo na lokalni ravni.
»Na lokalnem nivoju hitreje najdemo skupen jezik,« je zaključil Boštjančič.
