Povpraševanje je, zemljišča so oziroma bodo, investitorji pa se Kočevja izogibajo.
Stanovanjska problematika ostaja ena ključnih razvojnih tem v Občini Kočevje, kjer primanjkuje tako stanovanj kot tudi interesa investitorjev za gradnjo novih večstanovanjskih objektov.
Župan Gregor Košir je na nedavni novinarski konferenci pojasnil, zakaj se zasebni kapital Kočevju trenutno izogiba, hkrati pa nakazal smer, v kateri želi občina napredovati v prihodnjih letih.
Kot je poudaril, razlog ni v pomanjkanju potreb, temveč v ekonomiki gradnje.
»Stanovanj v Kočevju ni, ni pa tudi investitorjev. Zakaj? Ker trenutno vsi gradijo v Ljubljani in okolici. Vsi večji investitorji so mi to tudi povedali - denar, ki ga dobijo na kvadratni meter v okolici Ljubljane ali v samem urbanem središču, je bistveno višji, strošek gradnje pa je praktično enak,« je pojasnil Košir.
Po njegovih besedah se tako investitorji zato racionalno odločajo za območja, kjer lahko z enako investicijo dosežejo večji donos.
Kljub temu občina ne namerava stati križem rok. Župan je izpostavil, da je naloga lokalne skupnosti predvsem v tem, da zagotovi prostorske in infrastrukturne pogoje za gradnjo.
»Zemljišča bomo zagotovili tako za individualne gradnje hiš kot tudi za gradnje stanovanjskih objektov,« je dejal.
Kot je pojasnil Košir, so parcele za individualno gradnjo že zagotovljene v Mahovniku in Mačkovcu, dodatne priložnosti se odpirajo na območju Ceste na stadion, kjer pričakujejo nastanek več novih parcel. Za večstanovanjsko gradnjo so predvidena območja Mestnega loga in Turjaškega naselja, ki že danes velja za največje blokovsko naselje v Kočevju.
Občina na teh območjih pripravlja občinske podrobne prostorske načrte in se hkrati aktivno pogovarja z morebitnimi investitorji. Cilj je jasen - zagotoviti tržna stanovanja, namenjena predvsem mladim družinam.
»Želimo si stanovanj za mlade družine, tržna stanovanja in ne socialnih stanovanj, ker se to izkazuje kot problematično. Ljudje imajo službo, imajo kariero, lahko vzamejo kredit in si v Kočevju, za razliko od marsikje drugje po Sloveniji, tudi lahko privoščijo stanovanja,« je bil neposreden Košir.
Po njegovih ocenah bi se cena novozgrajenih stanovanj v Kočevju lahko gibala med 2.500 in 3.000 evri na kvadratni meter. Takšna cena je v širšem regionalnem kontekstu konkurenčna.
Na Dolenjskem se namreč cene stanovanj, zlasti v večjih središčih, že približujejo tem ravnem oziroma jih celo presegajo.
V Novem mestu se oglasne cene stanovanj pogosto gibljejo okoli 2.800 do 3.000 evrov na kvadratni meter, pri novogradnjah pa še nekaj sto evrov več, medtem ko so v manjših središčih, kot je Črnomelj, cene praviloma nekoliko nižje, a se trend rasti nadaljuje tudi tam.
V primerjavi z Ljubljano, kjer cene novih stanovanj pogosto presegajo 4.500 evrov na kvadratni meter, ostaja Kočevje cenovno dostopnejše, a hkrati za investitorje manj donosno.
Župan ob tem poudarja, da bo občina v prihodnjih letih vztrajala pri ustvarjanju pogojev za stanovanjsko gradnjo.
»Naloga občine je, da vzpostavi pogoje. Nekdo pa bo to moral tudi izvesti oziroma v to investirati. Računamo, da bomo na tem delali v naslednjih petih letih,« je dejal in dodal, da prostora za stanovanjsko gradnjo v Kočevju primanjkuje, zato bo to ena ključnih razvojnih nalog.
Stanovanjska prihodnost Kočevja je tako v veliki meri odvisna od tega, ali bo občini uspelo prepričati investitorje, da tudi zunaj osrednjeslovenske regije obstaja stabilen trg z dovolj kupne moči. Do takrat pa ostaja jasno predvsem eno: povpraševanje obstaja, stanovanja manjkajo, odločilni korak pa bo morala narediti kombinacija lokalne politike in zasebnega kapitala.
