Instagram profil, ki je nastal po tragični smrti Novomeščana, na katerem se vrstijo anonimne izpovedi ljudi, ki opisujejo vsakdanje izkušnje z nasiljem, nadlegovanjem in strahom.
Na Instagramu se v zadnjih dneh množijo objave profila Vsi smo lahko Aco, kjer domačini iz Novega mesta, Šentjerneja, Kočevja in drugih krajev Dolenjske delijo anonimne zgodbe o nevarnih in neprijetnih dogodkih iz vsakdana.
V ozadju objav je skupen občutek – nevarnost in pomanjkanje zaupanja v institucije.
»V Novem mestu na Loki so me med poukom športne vzgoje obkolili trije fantje. Ker jim nisem hotela dati denarja, je eden od njih segel po nožu. Uspelo mi jih je odgnati s solzilcem. Danes me je strah – ni več varno,« je zapisala ena izmed uporabnic.
»Priselila sem se v Novo mesto in nikoli prej nisem imela tovrstnih izkušenj. Na kavi so me z napadom presenetili neznanci, ki so zahtevali denar in cigarete. Od takrat se izogibam nekaterih predelov mesta, ker me je preprosto strah,« piše druga.
Zgodbe iz trgovin, šol in bolnišnic
Veliko anonimnih sporočil prihaja od zaposlenih v trgovinah, šolah in zdravstvenih ustanovah, ki se vsakodnevno srečujejo s pritiskom in grožnjami.
»Delala sem v trgovini, kjer se tatvine dogajajo vsak dan. Policija pravi, da ne morejo ukrepati za manjše prekrške, zato se ljudje počutijo nedotakljive. Sodelavki so celo grozili, da ji bodo sledili domov in ji zažgali hišo,« piše ena izmed zaposlenih.
»Sem mlada zdravnica. Med dežurstvom sem morala v naselje, kjer sem oskrbela starejšo gospo. Po pregledu so me obstopili moški, zahtevali recepte za zdravila in me fizično zadržali. Bala sem se za svoje življenje,« opisuje druga zgodba.
»V osnovni šoli v Šentjerneju sem se kot otrok vsak dan bala iti k pouku. Pogosto sem jokala od strahu, a si nisem upala povedati nikomur,« dodaja še ena izmed anonimnih zapisov.
Strah, ki sega onkraj Novega mesta
Čeprav je profil nastal v Novem mestu, se odzivi širijo tudi drugod. Iz Kočevja je prišla zgodba o starejši gospe, ki je bila med čakanjem v vrsti pred banko napadena.
»Ko je gospa opozorila mimoidoče, naj se postavijo v vrsto, je dobila klofuto. Policije ni hotela klicati, ker jo je bilo strah za svojo družino,« piše v eni od objav.
Uporabniki profila pišejo, da strah postaja vsakdanji spremljevalec. Več jih navaja, da se izogibajo določenim območjem, da ne hodijo več sami po opravkih in da otroke raje spremljajo v šolo.
»Če greš čez dan v trgovino ali na sprehod, nikoli ne veš, kaj te čaka. Ljudje se derejo, grozijo, prepirajo. Bojimo se hoditi sami,« pravi ena izmed anonimnih avtoric.
Glas iz Instagrama, ki ga ni mogoče preslišati
Profil Vsi smo lahko Aco je nastal spontano, a v enem dnevu postal simbol lokalnega nezadovoljstva in kolektivnega glasu Dolenjske. Med objavami je čutiti jezo, razočaranje in strah, a tudi željo, da se stvari končno premaknejo.
Avtor profila uporabnike poziva, naj delijo zgodbe, ki jih sicer ne bi upali povedati naglas. In ljudje pišejo – vsak dan jih je več.
V njihovih zapisih se ponavljajo enake besede: strah, nemoč, neukrepanje, pravičnost, varnost.
»To so zgodbe ljudi, ki ne zaupajo več nikomur«
Čeprav so zgodbe anonimne, njihov ton razkriva skupno sporočilo – ljudje se ne počutijo več varne in ne verjamejo, da jih lahko sistem zaščiti.
V komentarjih uporabniki drug drugega bodrijo, izražajo sočutje in podporo družini pokojnega Novomeščana, v čigar spomin je profil tudi nastal.
»Novo mesto, Kočevje, Šentjernej – vsi smo skupaj v tem,« še piše ena izmed zadnjih objav.
Profil Vsi smo lahko Aco je postal zrcalo dolenjskega vsakdana, ki ga redko kdo upa tako odkrito pokazati.
Čeprav zgodbe prihajajo anonimno, so njihov ton, jeza in strah resnični. In če je bil prvi korak to, da so ljudje spregovorili – bo naslednji moral biti, da jih nekdo tudi posluša.
