Na seznamu tako imenovane »dolenjsko-kočevske regije« tudi Grosuplje in Škofljica, o Novem mestu in Beli krajini pa niti besede.
Na spletni strani Gibanja Svoboda so objavili pregled projektov, za katere vlada premierja Roberta Goloba ocenjuje, da so jih v tem mandatu izvedli v tako imenovani »dolenjsko-kočevski regiji«. Pri tem pa se hitro pojavi vprašanje, kaj naj bi ta regija sploh pomenila.
Na seznamu občin so poleg Kočevja, Kostela, Osilnice in Velikih Lašč navedene tudi Ivančna Gorica, Grosuplje in Škofljica. Prav te tri občine pa večina prebivalcev ne povezuje z Dolenjsko, pač pa z osrednjeslovensko regijo, ki je tesneje povezana z Ljubljano.
Dolenjska je sicer širše območje jugovzhodne Slovenije, kamor poleg osrednjega dela z Novim mestom, ki velja za nekakšno prestolnico Dolenjske, spada tudi Bela krajina z občinami Črnomelj, Metlika in Semič. Teh območij v omenjenem pregledu ni, prav tako ne omenjajo Ribnice.
Možno je sicer, da bodo v stranki podobne preglede pripravili tudi za druga območja jugovzhodne Slovenije - na primer posebej za Novo mesto ali Belo krajino - vendar pa je poimenovanje »dolenjsko-kočevska regija« že samo po sebi precej nenavadno, predvsem, ker velikega dela Dolenjske sploh ne opisuje.
Kaj vlada šteje kot dosežke?
V predstavitvi na spletni strani stranke so kot pomembnejše projekte v tako imenovani »dolenjsko-kočevski regiji« poleg projektov v Grosuplju, Ivančni Gorici in Škofljici izpostavili predvsem investicije na Kočevskem ter v manjših občinah ob Kolpi - Kostelu in Osilnici.
Med gospodarskimi projekti izpostavljajo širitev podjetja Intersocks v Kočevju, kjer je bil zgrajen logistični center za skladiščenje in distribucijo izdelkov. Podjetje je eden večjih delodajalcev na Kočevskem, projekt pa naj bi po navedbah stranke okrepil logistične in razvojne zmogljivosti podjetja.
Omenjajo tudi investicije japonskega podjetja Yaskawa, ki ima v Kočevju proizvodnjo industrijskih robotov. Med projekti navajajo predvsem robotizirano skladišče, ki je del širjenja proizvodnih in logističnih zmogljivosti podjetja.
Med infrastrukturnimi projekti izpostavljajo ureditev levega brega reke Rinže v Kočevju, kjer so bili - oziroma še bodo - izvedeni posegi za izboljšanje poplavne varnosti ter ureditev prostora ob reki.
Na seznamu je tudi gradnja kanalizacijskega sistema v Kočevski Reki, s katerim naj bi izboljšali komunalno infrastrukturo in varovanje okolja.
Med projekti v manjših občinah ob Kolpi izpostavljajo ureditev pešpoti ob gradu Kostel, ki izboljšuje dostop do ene najpomembnejših kulturnih znamenitosti občine in ureja prostor v neposredni okolici gradu.
Kot pomembno pridobitev navajajo še projekte v Osilnici, kjer so po njihovih navedbah potekale investicije v komunalno infrastrukturo in urejanje prostora ob Kolpi, namenjene izboljšanju pogojev za bivanje in razvoj turizma.
Dolenjske v resnici skoraj ni
Objava tako odpira predvsem vprašanje samega poimenovanja oziroma vključitve občin v tako imenovano »dolenjsko-kočevsko regijo«. V predstavljenem pregledu je pravzaprav zelo malo območij, ki jih običajno povezujemo z Dolenjsko.
Tako se zdi, da pregled v resnici zajema predvsem Kočevsko ter južni rob ljubljanske regije, medtem ko večji del Dolenjske z Novim mestom, Belo krajino in Ribnico sploh ni omenjen.
