Bodo občine ostale brez zavetišča za živali? Kočevski župan opozarja, da sistem po zakonodajnih spremembah očitno ne deluje več.
Na novinarski konferenci pred sejo občinskega sveta je kočevski župan Gregor Košir opozoril na resne težave, s katerimi se soočajo občine pri zagotavljanju zavetišč za zapuščene živali.
Kot je pojasnil, so se razmere bistveno zaostrile po spremembah zakonodaje na tem področju, sprejetih lani. Novi pogoji in normativi so po njegovih besedah povzročili, da številna zavetišča ne želijo več sklepati pogodb z občinami - vsaj ne v obsegu, kot so jih doslej.
»Tukaj imamo velik problem. Zavetišča nočejo več sprejemati novih pogodb v takem obsegu in veliko občin ima težave pri pridobivanju pogodb,« je dejal.
Kaj se je spremenilo? Strožji pogoji, višji stroški - in manj interesa
Težave, na katere opozarjajo občine, izvirajo predvsem iz sprememb zakonodaje na področju zaščite živali. Te so bistveno zaostrile pogoje za delovanje zavetišč.
Med ključnimi spremembami so strožji normativi glede nastanitve živali.
Zavetišča morajo po novem zagotavljati več prostora na posamezno žival, boljše pogoje bivanja ter strožje standarde glede opreme, ločevanja živali in higiene. To v praksi pomeni manj razpoložljivih mest in večje investicije v infrastrukturo.
Hkrati so se povečale tudi obveznosti glede oskrbe živali.
Zavetišča morajo zagotavljati več veterinarskih storitev, vključno z obveznimi pregledi, zdravljenjem ter sterilizacijo in kastracijo, kar dodatno povečuje stroške in organizacijsko zahtevnost dela.
Pomemben del sprememb se nanaša tudi na kadrovske pogoje.
Predpisano je več zaposlenih glede na število živali, poleg tega pa morajo imeti določene strokovne kompetence. V praksi to pomeni dodatne stroške dela, ob tem pa številna zavetišča opozarjajo tudi na pomanjkanje ustreznega kadra.
Ključna težava pa je, da financiranje teh storitev ni sledilo novim zahtevam. Zavetišča opozarjajo, da obstoječe cene, ki jih za izvajanje javne službe plačujejo občine, ne pokrivajo več dejanskih stroškov, zato se vse težje odločajo za sklepanje dolgoročnih pogodb.
Dodatno negotovost prinaša tudi možnost nadaljnjih sprememb zakonodaje, zaradi česar izvajalci niso pripravljeni prevzemati večletnih obveznosti. Prav zato se v praksi pojavlja vse več primerov, ko zavetišča odklanjajo nove pogodbe ali pa so pripravljena sodelovati le za krajše obdobje.
Grozijo tudi prekrški
Težava pa ni le organizacijska, temveč tudi pravna. Občine morajo imeti sklenjene pogodbe z zavetišči, sicer so v prekršku.
»Če občina nima pogodbe z zavetiščem, je pravzaprav v prekršku, po mojih informacijah pa so inšpektorji že začeli izvajati nadzore,« opozarja župan.
Občina Kočevje ima trenutno pogodbo zagotovljeno le še do novembra, kar odpira vprašanje, kako bo sistem deloval v prihodnje.
Sistem, ki je deloval 30 let, se maje
Košir poudarja, da je sistem zavetišč v Sloveniji dolga leta deloval relativno učinkovito. »Ta sistem je uspešno deloval zadnjih 30 let, kljub temu da je treba priznati, da so se nekatere občine temu izogibale ali ga zlorabljale. Ampak v večini primerov je dobro deloval,« je dejal. Danes pa je slika drugačna.
»Trenutno pa ta sistem očitno ne deluje in veliko občin je v stiski - kaj bo jutri.«
Težave ni mogoče rešiti čez noč
Kot pove Košir, bi bila gradnja novega, regionalnega zavetišča dolgotrajen projekt, ki bi trajal več let.
Zato občine pričakujejo predvsem odziv države.
»Tukaj nujno potrebujemo pomoč države. Treba je preveriti pri izvajalcih - pri obstoječih 16 zavetiščih v Sloveniji - kaj jih ovira, kaj je narobe in začeti dialog, da bi lahko ponovno izvajali to javno službo,« je poudaril.
Krajše koncesije kot začasna rešitev
V Kočevju zato že pripravljajo prilagoditve odloka, s katerimi bi omogočili podeljevanje krajših koncesij.
»Za krajše koncesije se zavetišča še lahko dogovorijo, nihče pa si ne upa podpisati pogodbe za pet ali deset let zaradi negotovosti glede prihodnjih sprememb,« je pojasnil župan.
Ob tem je še dodal, da bo moralo ministrstvo za kmetijstvo razmere podrobno preučiti in ponuditi sistemsko rešitev.
