O pismu centra za socialno delo smo se pogovarjali z direktorico Centra za socialno delo Dolenjske in Bele Krajine Ireno Kralj.
Center za socialno delo Dolenjska in Bele Krajine je na vlado, specifično predsednika vlade in ministra za delo, poslala sporočilo s predlogi sprememb. O tem smo se pogovarjali z direktorico Ireno Kralj.
»Kot center smo se želeli odzvati, da se zavedamo kritičnosti te situacije in pojasniti, da smo kljub našemu trudu na terenu včasih nemočni, saj nas drugi organi zadržujejo v smislu, da delujejo drugače in nam ne morejo stopiti nasproti,« nam je o pismu, ki so ga poslali vladi, povedala direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina Irena Kralj.
Dodala je, da navedeni organi niso krivi, saj so v zakonodaji morebitne omejitve.
Med predlogi, ki so jih navedli v pismu, je izključitev načela najmilejšega ukrepa v primeru hudega nasilništva in večjih tatvin – ukrepi morajo biti sorazmerni s težo dejanja.
Poudarili so še možnost takojšnjega ukrepa za mladoletnike, ki storijo več kaznivih dejanj in so po njihovih izkušnjah deležni zgolj ene sankcije.
V pismu je tudi predlog ukinitve pravice do denarne socialne pomoči in možnost izterjatve kazni za tiste, ki povzročijo več kaznivih dejanj. Predlagajo tudi, da bi jih terjali tudi od prejemnikov socialne pomoči, saj trenutna kaznovalna politika nima učinka, kar vpliva na spoštovanje predpisov.
Kot četrti izmed predlogov pa se nanaša na obiskovanje šol, sicer pogosto tematiko v zadnjem času. V primeru neobiskovanja šole bi inšpektorat prejel več pristojnosti, saj so trenutno postopki zavlačujoči in počasni.
»Želimo tudi pojasniti, da je center za socialno delo institucija, katere poslanstvo in naloga je pomoč ljudem, ne pa kaznovanje,« je poudarila.
»To so ovire, ki jih zaznavamo kot center. V lokalnem okolju sicer zelo dobro sodelujemo s šolami, policijo, sodišči in imamo tudi redna srečanja,« je povedala direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina.
»Žal večjih učinkov ni, nekateri manjši so in morda bi bilo stanje tudi slabše, a tega ne vemo. Možnosti za izboljšave vsekakor so, a so ti postopki in spremembe zakonodaje dolgotrajni, težki in zahtevni,« je dodala.
»Vabila do sedaj še nismo prejeli, imamo pa pred tem sestanek s pristojnim ministrstvom,« je pojasnila, da v trenutku pogovora podatkov o prejemu vabila še nimajo. Seveda pa se bodo vabilu odzvali in sodelovali na izredni občinski seji v Novem mestu.
»Kot sem povedala, mi v tej situaciji nismo prvi akter. Kar se je zgodilo je del varnostne problematike. Te dni me sprašujejo, ali je denarna socialna pomoč kriva, da je do tega prišlo. Težko rečem, a ta pomoč je relativno nizka in z njo si niso mogli kupiti orožja in začeli s preprodajo drog.
To je stvar kriminalitete in dvomim, da bi v konkretnem primeru center za socialno delo bil tisti, ki je v prvi vrsti pogovorov o tem dogodku,« je pojasnila in dodala, da pa so vsekakor del pogovorov o romski problematiki.
Ob tem je dodala, da lahko delavci centra za socialno delo pripomorejo k spremembam: »V pismu predsedniku vlade smo poudarili, da smo pripravljeni sodelovati. Imamo izkušnje na terenu, dnevno se srečujemo z Romi in povabite nas, da poskušamo skupaj zastaviti ukrepe, ki bodo (mogoče) učinkoviti.«
»Gotovo pa je to tek na dolge proge. Če nekaj sprejmemo danes ali jutri, bo učinek viden šele čez nekaj let, prej ne,« je dejala.
