Kje tičijo zapleti pri Podružnični šoli v Šentlovrencu?
Trebanjski svetnik Brane Praznik je na občino Trebnje naslovil vprašanje o Podružnični šoli Šentlovrenc in težavah, s katerimi se sooča.
Trenutno je v šoli šestdeset učencev. »Zaradi tega smo iskali rešitve, kako premostiti prostorsko stisko, saj razredi v tej stari šoli – kjer sta v osnovi za dejavnost dovolj veliki le dve učilnici – ne omogočajo normalnega izvajanja pouka,« je pojasnil Brane Praznik.
V tem času je bil član sveta Krajevne skupnosti in predsednik Kulturno umetniškega društva Marije Kmetove.
»Po posvetovanju z učitelji, takratnim ravnateljem osnovne šole in županom občine Trebnje sem predlagal, da šola začasno uporabi prostore Kulturnega doma, ob hkratnem zagotovilu župana, da bosta v najkrajšem možnem času k šoli dodana dva t. i. kontejnerska razreda,« je dodatno pojasnil.
Kot je pojasnil, je bila obljuba prelomljena, prostorska stiska pa je ostala.
»Iz stare šolske športne dvorane v Trebnjem smo dobili ozvočenje, za kar smo kot društvo in šola hvaležni, vendar za to, da smo ozvočenje postavili in ga usposobili, nismo dobili nikakršnih sredstev. Po predračunu izvajalca naj bi krajevna skupnost zagotovila manj kot 1000 evrov, pa bo žal morda to zagotovila šele drugo leto?« je predstavil situacijo šole.
Dodal je, da ima Krajevna skupnost Šentlovrenc sicer formalno opredeljen Kulturni dom, ki pa že najmanj desetletje nima več tega statusa, saj se je njegova raba povsem spremenila. Na papirju je morda še kulturni dom, v resnici pa gre skoraj izključno za šolski objekt, je dodal.
V njem se tako nahajajo telovadnica in dve šolski učilnici. Kot je navedel, tehnično ti prostori za to dejavnost niso ustrezni. Stropi nad učilnicami niso izolirani, zaradi zamakanja in dotrajanosti so stropi v telovadnici razpokani in obstaja nevarnost, da se zrušijo v dvorano, vrtanje v zidove povzroča krušenje širših delov sten, elektro instalacija pa je dostrajana.
Objekt je bil zgrajen leta 1940 in delno dograjen po drugi svetovni vojni. »Je dotrajan, neizoliran, na več mestih ga poškoduje talna vlaga. Strop v dvorani je lesen, neizoliran in močno dotrajan, kar predstavlja resno varnostno tveganje,« je pojasnil Praznik.
Kulturna dejavnost je omejena na minimalen obseg in jo v sodelovanju s KUD-om večinoma izvaja le še podružnična šola. Kulturnih gostovanj zaradi stalne zasedenosti dvorane s športno dejavnostjo praktično ni več. Kletne prostore in manjši pomožni prostor uporablja športno društvo, v popoldanskem in večernem času pa objekt uporabljajo predvsem plezalci in nekatere rekreacijske skupine.
»Krajevna skupnost naj bi po nekaterih izračunih prejemala dodatek za vzdrževanje kulturnega doma, ki tega statusa v resnici nima več, obenem pa naj bi financirala sanacijo ali zamenjavo stropa,« je še dodal.
»Očitno je, da ne gre več za klasični kulturni dom, temveč za šolski objekt v lasti občine,« je trebanjski občini pojasnil svetnik.
V svetniškem vprašanju je ob zaključku predstavil možni rešitvi. S prvo bi občina zagotovila dodatna sredstva za nujna vzdrževalna dela, da bodo šolski razredi in telovadnica lahko še naprej delovali.
V nekoliko razgreti debati je svetniku občina odgovorila. »Postavili ste vprašanje, kaj je s statusom Kulturnega doma Šentlovrenc. Saj vemo, kako je v vaških skupnostih. Ne samo v Šentlovrencu, tudi drugje. Ti domovi služijo kot večnamenski domovi. Zavedamo se, da je prvenstveno namenjeno v kulturne namene, a po potrebi se izkaže, da se lahko uporabljajo tudi v druge namene,« so pojasnili.
Dodali so, da je v tem primeru tako, da je sosednja stavba posreči ali nesreči podružnična šola. »Kulturni dom upravlja Krajevna skupnost, šola pa je v njem zgolj uporabnik,« je bil odgovor na občinski seji.
Podžupan Blaž Ovnik je dejal, da je bil negativno presenečen nad svetniškim vprašanjem, saj naj bi bil odziv skupnosti zelo pozitiven.
»Vprašati se morate, če si želite zadržati Podružnično šolo v Šentlovrencu ali ne. Dobro vemo, da imamo v letu 2026 kar nekaj sredstev namenjenih za konkretno podružnično šolo in spremembo situacije,« je izpostavil podžupan.
»Dajmo delati za skupno dobro,« je še dodal podžupan.
