V zelo lepem spominu so ji ostala silvestrovanja in božični prazniki iz otroštva.
Z Nušo Derenda, eno najbolj prepoznavnih slovenskih pevk, smo se pogovarjali o prazničnem tempu, božiču doma, silvestrovanju na odru, družinskih tradicijah ter spominih iz otroštva, ki ji še danes pomenijo največ.
Ob tem je poudarila, da bo leto 2026 zanjo nekaj posebnega, saj bo minilo 25 let od legendarne skladbe Energy, s katero je Slovenijo zastopala na Evroviziji. Jubilejno leto bo, kot nam je zaupala, zaznamovala na različne načine, podrobnosti pa bo razkrivala postopoma.
Med drugim pripravlja tudi novo, osveženo preobleko pesmi Energy. Njena aktualna skladba Pleši z mano pa je že prva napoved praznovanja tega pomembnega jubileja – tako za pesem kot za njeno glasbeno pot.
Kje in kako boste letos preživeli božične praznike?
»Če se ozrem na svoj december, moram reči, da je tudi letošnji zelo delaven, zato se praznična druženja vsakič znova prilagajajo urniku. Tako pač je pri nas, ki delamo v zabavni industriji. To je naše delo, v njem pa zelo uživam in mi ni težko. Imamo se lepo, z nastopi lepšamo trenutke drugim in sebi – saj je to smisel decembra, kajne?
Čas za družino bo letos zagotovo 24. decembra, ko se bomo zbrali in praznovali božič.
Sicer pa je bilo 27 letih kariere marsikaj in pogosto se je bilo treba prilagajati, še posebej takrat, ko sta bila otroka še majhna. A vedno smo se znašli, ujeli božično vzdušje in bili skupaj. To je bilo najpomembnejše.
Danes sta otroka odrasla in imata partnerki, mlajši sin je že poročen, zato je vsako leto nekoliko drugače. Včasih se zberemo ob kosilu, drugič ob večerji, letos pa bomo praznike obeležili z modernim brunchem (pozno dopoldanskim obrokom med zajtrkom in kosilom). Povabila sem jih k sebi in že razmišljam, kaj bo na mizi.«
Imate kakšno tradicionalno božično jed ali je vsako leto drugače?
»Vsakič je malo drugače. Ko sta bila otroka še majhna sta bila najbolj zadovoljna z juhico, piščančjimi medaljoni in krompirčkom. Kasneje, ko sem začela še več kuhati in se lotevati tudi zahtevnejših jedi, sem pa več raziskovala. Spomnim se, ko sem si zaželela speči purana. To se je potem razvijalo več let – vsako leto je bil kakšen kilogram težji, na koncu je imel že okoli šest kilogramov (smeh).
Zjutraj sem ga dala v pečico ob sedmih, preden sem šla od doma, in ga pekla zelo počasi na nizki temperaturi. Ko sem se ob dveh popoldne vrnila z nastopa, sem upala, da je vse v redu, nato pa sem ga pekla še tri ali štiri ure. Takrat sem za večerjo gostila tudi širšo družino.«
Kako pa boste vstopili v novo leto? Boste nastopali?
»Da, za silvestrovo bom s skupino nastopala v Krškem. Na oder 31. decembra stopim vsako leto, razen v času korone, ko ni bilo prireditev, se to ni zgodilo. Sicer pa nastopam že od sedmega razreda osnovne šole. To je zame hkrati služba in nekaj, kar me veseli, kar vedno poudarim.
Letos sem za novo leto še posebej vesela, ker bo v Krškem z mano nastopal tudi starejši sin Matevž, kar bo večer naredilo še bolj domač.
Ni mi težko nastopati na tak dan; rada pojem ljudem, ki pridejo praznovat, in tudi sama se ob tem dobro počutim. Pogosto rečem, da mi je ljubše nastopati kot hoditi na zabave, ki jih je v tem delu leta ogromno. Petje me bolj napolni.«
Kateri je vaš najlepši spomin iz otroštva, povezan s prazniki?
»Spomnim se, da smo doma na božični večer krasili smrečico. Vse je bilo mirno, v kuhinji je dišalo po hrani - mama je običajno pripravila francosko solato in druge jedi. Najlepše mi je bilo, da smo bili skupaj. Poslušali smo glasbo, vladala sta mir in toplina. Ob polnoči smo šli k maši.
Novoletni čas iz otroštva pa povezujem predvsem z druženjem. Živeli smo v bloku, kjer smo se sosedje znali zbrati, vsaka družina je kaj spekla, imeli smo skupni prostor, in smo praznovali. Tudi s sorodniki smo se v decembrskem času veliko družili. Spomnim se tudi svojega prvega silvestrskega nastopa, ki se je zgodil, ko sem imela 13 let.«
Kako danes doživljate praznike?
»Božič mi pomeni veliko, silvestrovo pa manj v tistem klasičnem smislu. Vem, da prihaja novo leto, a se lahko z manjšo skupino prijateljev poveselim tudi kakšen dan ali teden kasneje, ko imam več časa in sem spočita.
Zame je praznik, ko lahko doma kaj skuham, imam mir, se mi nikamor ne mudi, sem v toplih nogavicah in trenirki. Ko nič ne visi nad tabo in lahko res uživaš v trenutku.
Rada imam svoje delo, a je povezano z veliko pripravami – oblačenje, vožnja, organizacija. Zdaj, sploh decembra, je bilo veliko dela, promocij, novih projektov, zato si res želim malo miru. Naslednje tedne bom imela več časa zase in za družino. Vse se bo lepo 'poklopilo' – dovolj bo dela, predvsem pa časa za oddih.«
