Več kot 130 oskrbovancev: kako je Kočevju uspelo vzpostaviti dolgotrajno oskrbo?
Dolgotrajna oskrba je ena največjih sistemskih reform na področju socialnega varstva v Sloveniji, a njen zagon spremljajo številni zapleti. V občini Kočevje so se kljub negotovostim odločili, da z izvedbo ne bodo čakali.
Župan Gregor Košir je poudaril, da so se dolgotrajne oskrbe lotili resno in pravočasno, saj gre za nujno potreben sistem, ki številnim ljudem omogoča pomoč, ki je prej niso imeli.
»Dolgotrajna oskrba je bila zamišljena dobro in je več kot potrebna, čeprav pustimo zaplete, ki jih je imela država pri njenem uvajanju,« je dejal Košir.
Po njegovih besedah so v Kočevju sledili državni nameri in se v projekt aktivno vključili že več kot leto dni nazaj. Ob tem niso čakali na popolno zakonsko in organizacijsko podlago, temveč so se odločili za konkreten korak - ustanovitev lastnega zavoda za pomoč in oskrbo na domu, ki bo tudi nosilec dolgotrajne oskrbe.
A vzpostavitev sistema ni potekala brez težav. Kot je pojasnil župan, so imeli zaplet s koncesionarjem, ki ni želel odstopiti od koncesije, o zadevi pa trenutno odloča sodišče. Kljub temu občina ni ustavila projekta.
»Zavod smo ustanovili in ga zagnali že julija, čeprav takrat še nismo imeli nobene odločbe. Tudi centri za socialno delo so šele začenjali z delom na tem projektu,« je povedal Košir in dodal, da Kočevje postopno prehaja na sistem dolgotrajne oskrbe.
Rezultati so po njegovih besedah že zdaj zelo zgovorni. Zavod ima trenutno kar 130 oskrbovancev, kar predstavlja absolutni rekord.
»Nikoli doslej se v Kočevju ni toliko ljudi oskrbovalo preko institucije za pomoč na domu, in to kljub temu, da koncesionar še vedno deluje,« je poudaril.
Po njegovi oceni to pomeni, da je okoli 90 ljudi pomoč dobilo prvič, čeprav so jo očitno potrebovali že prej. Prav to je bilo zanj največje opozorilo, da sistem v preteklosti ni dosegel vseh, ki bi pomoč potrebovali.
Župan je ob tem poudaril, da občina od prejšnjega koncesionarja ni prejemala nobenih poročil o dejanskem stanju na terenu.
»Nismo vedeli, kaj se v resnici dogaja. Zdaj pa te podatke imamo. Naše sodelavke so praktično vsak dan na terenu, po celi občini, in našli smo tudi ljudi v težavah - ljudi, ki so potrebovali pomoč in niso imeli svojcev, ki bi lahko skrbeli zanje,« je dejal.
Sistem dolgotrajne oskrbe se po njegovih besedah zdaj tudi formalno krepi. Trenutno je približno 20 oskrbovancev že vključenih v oskrbo na podlagi odločb centrov za socialno delo, ta delež pa se bo v prihodnje še povečeval.
»Ta razmerja se bodo obrnila v prid dolgotrajni oskrbi,« je prepričan Košir, ki dodaja, da vsak teden dobijo tudi nove oskrbovance.
Kočevski model je v slovenskem prostoru precej redek.
»Iz tega vidika orjemo ledino. Malo je občin, ki so se dolgotrajne oskrbe lotile z lastnim, namenskim zavodom. Večina jih je to nalogo prenesla na zdravstvene domove ali domove starejših,« je poudaril župan. Prav zaradi tega se primer Kočevja vse pogosteje omenja kot primer dobre prakse.
»Iz cele Slovenije prihajajo k nam, da se pozanimajo, kako takšen zavod sploh vzpostaviti,« je dodal.
Vzpostavitev sistema je po njegovih besedah zahtevala veliko energije, časa in tudi zagonskih sredstev, a je prepričan, da se bo vložek povrnil. Predvsem pa, kot poudarja, prinaša najpomembnejše - pomoč ljudem, ki so bili pred tem spregledani.
»To je bil moj največji strah, torej, da pomoč ne pride do vseh, ki jo potrebujejo. Zdaj vemo, da prihaja,« je zaključil.
