Milan Kučan je pogrešal novomeškega župana na odprtju muzeja. Težave z romsko skupnostjo se ne rešujejo s protesti, je med drugim dejal.
V Murski Soboti so odprli Evropski muzej romske kulture in zgodovine, dogodek pa je zaznamoval razmislek o pomenu sobivanja v času, ki ga v Evropi zaznamujejo številni izzivi.
Odprtje, ki presega dnevno politiko in predvolilne kontekste, sta osvetlila prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Muzej kot sporočilo skupnosti, ki ni na robu
Kučan je poudaril, da vsak muzej ohranja spomin na preteklost, pri čemer je osebno poudaril, da je z mnogimi vsebinami muzeja povezano tudi njegovo otroštvo in ljudje, ki jih je poznal.
Po njegovih besedah pa ima ta muzej posebno sporočilo, saj predstavlja narodno skupnost, ki jo družba pogosto dojema kot tisto, ki živi »na robu ali celo pod robom«.
Prav zato je po njegovem pomembno, da muzej stoji v središču Murske Sobote, mesta, kjer je sobivanje že dolgo vrednota in kjer se je skozi desetletja krepilo do te mere, da danes lahko o njem govorimo kot o dejstvu.
Ob tem je Kučan izpostavil tudi odsotnost župana Novega mesta Gregorja Macedonija. Dejal je, da bi bil obisk odprtja muzeja lahko smerokaz, kako reševati težave v odnosih z romsko skupnostjo, brez sklicevanja protestnih zborovanj.
»Tisto, kar recimo pogrešam tukaj, je župan Novega mesta. On ima probleme z narodno skupnostjo. Morda bi bil kakšen obisk tukaj, tudi ob otvoritvi muzeja, smerokaz, kako tam reševati probleme, brez tega da sklicuje protestna zborovanja,« meni Kučan.
Po njegovem so problemi sestavni del življenja, naloga politike pa je, da jih rešuje, ne pa ustvarja. Spomnil je tudi na zgodovinsko vlogo prvega romskega vrtca v Murski Soboti, pri katerem je sodelovala njegova mati Marija Kučan.
Tudi ta proces ni bil brez težav, a po Kučanovih besedah brez problemov ni življenja, bistveno je, kako jih rešujemo.
Sobivanje pomeni soodločanje in sodelovanje
Vrečko je poudarila, da takšni prostori niso samoumevni. Slovenija je bila v preteklosti večkrat razklana, danes pa živimo v multikulturni družbi, kjer ustava in družbeni dogovor temeljita na sobivanju in spoštovanju. To po njenih besedah ne pomeni zgolj soobstoja, temveč tudi soodločanje in sodelovanje.
Poudarila je pomen kulture, izobraževanja in vzgoje kot temeljev razvoja vsake skupnosti. Dostojni življenjski pogoji so minimum, vendar je za resnično opolnomočenje potrebna tudi kultura. Veseli jo, da v Sloveniji deluje veliko romskih kulturnih društev in da ministrstvo dobro sodeluje z Zvezo Romov.
Glede odsotnosti županov dolenjskih občin, tudi Novega mesta, je dejala, da bi njihova prisotnost pomenila velik korak naprej. Tak dogodek po njenem ni samoumeven, temveč rezultat dolgotrajnega grajenja skupnosti. Muzej po njenem kaže razvoj od 60. let naprej na področju vrtcev, šolstva in kulture.
Po besedah ministrice je ključno, da začnemo sedeti za isto mizo in govoriti jezik vključevanja, spoštovanja in demokracije, ne pa nestrpnosti in sovraštva. Kulturne pravice so človekove pravice, romska kultura pa je del slovenske kulture.
Oba sogovornika sta dogodek umestila tudi v širši evropski in svetovni kontekst, ki ga zaznamujejo vojne, nasilje in razdeljenost.
V tem okviru je odprtje muzeja razumljeno kot simbol urejene države, ki si prizadeva za vključevanje in dialog.
