Občina Novo mesto v zadnjih 12 letih namenila približno 13 milijonov evrov za izboljšanje življenjskih razmer romske skupnosti – večino lastnih sredstev.
Mestna občina Novo mesto že več let sistematično vlaga v izboljšanje življenjskih pogojev in vključevanje romske skupnosti v širše družbeno okolje.
Po podatkih občine so v zadnjih 12 letih za ukrepe na tem področju namenili približno deset milijonov evrov lastnih sredstev, država pa je v tem času preko urada za narodnosti prispevala še okoli tri milijone evrov.
Vsa poraba sredstev je javna, dokumentirana in nadzorovana. O izvedenih ukrepih občina vsako leto poroča tako urad za narodnosti kot tudi občinskemu odboru za spremljanje položaja romske skupnosti, v katerem sodelujejo trije predstavniki največjih romskih naselij.
Kam gre denar?
Občina Novo mesto sredstva namenja različnim programom in projektom, ki so usmerjeni v izboljšanje pogojev bivanja, izobraževanja, zaposlovanja in socialne vključenosti.
Največ sredstev so, pravijo, v zadnjih letih namenili za izboljšanje prostorskih pogojev in podporo programom za otroke, mladostnike in družine v romskih naseljih, izvajanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov romske skupnosti z namenom povečanja zaposljivosti, sofinanciranje dela romskih koordinatorjev in mediatorjev v osnovnih šolah, prevoze romskih otrok v šolo, prisotnost občinskih strokovnih služb v naseljih in njihovo neposredno podporo prebivalcem, vzdrževalne in infrastrukturne ukrepe v naseljih.
Kot poudarjajo na občini, so ta prizadevanja pomembna, a brez ustreznega sodelovanja države pogosto nimajo dovolj velikega učinka.
»Občina lahko opravi svoj del naloge, ne more pa prevzeti vloge države oziroma nadomestiti njenega neukrepanja na področjih, ki so v državni pristojnosti,« pravijo na Mestni občini Novo mesto.
Izobraževanje in zaposlovanje ostajata največji izziv
Kljub številnim ukrepom in finančnim vlaganjem se razmere izboljšujejo zelo počasi.
Po podatkih občine še vedno osnovno šolo zaključi le okoli pet odstotkov romskih otrok iz jugovzhodne Slovenije in Posavja, medtem ko je več kot 95 odstotkov delovno aktivnih Romov v teh regijah nezaposlenih.
Na občini poudarjajo, da bi bili učinki vlaganj bistveno večji, če bi bilo delovanje občin vključeno v usklajen, medresorski in sistemski pristop države, ki bi povezal področja izobraževanja, socialne politike, zaposlovanja, varnosti in kazenske politike.
Urejena naselja in dostop do pitne vode
Vsa romska naselja v občini Novo mesto imajo že nekaj let možnost priključitve na javni vodovod, večina pa je tudi prostorsko urejena.
Občina prebivalcem nudi pravno in finančno pomoč pri ureditvi lastništva zemljišč in legalizaciji bivalnih objektov, kar naj bi dolgoročno izboljšalo bivalne pogoje in stabilnost naselij, so še zaupali.
Občina Novo mesto se pri reševanju romske problematike osredotoča na dolgoročno integracijo – ne le na infrastrukturne ukrepe, temveč tudi na izobraževanje, zaposlovanje in družbeno vključevanje.
Kljub številnim ukrepom in finančnim vložkom ostaja vključevanje romske skupnosti eden največjih izzivov v novomeški občini in širši regiji. Občina vsako leto vlaga lastna sredstva, zagotavlja strokovno podporo in izvaja programe, ki so namenjeni izboljšanju razmer v romskih naseljih, a spremembe se dogajajo (pre)počasi.
