Od prijave šole do odvzema otroka: na Kočevsko-ribniškem tudi do deset primerov letno

»Praksa kaže, da ravno s strani vzgojno-izobraževalnih ustanov pride največ prijav sumov nasilja in zanemarjanja otrok, približno tri četrtine. Kar je pravzaprav logično, saj so slednje tiste, ki so najpogosteje v stiku z mladoletnimi otroci,« je dejala direktorica Centra za socialno delo Osrednja Slovenija - Zahod, ki pokriva območje Kočevja in Ribnice, Natalija Janeš.

Po njenih besedah obravnavajo med 40 in 50 otrok na enoto, kar pomeni do 100 otrok letno na ravni celotnega centra. Gre za primere zanemarjanja, nasilja, opuščanja starševske skrbi ali neprimerne skrbi za otroka.

»Število teh primerov je v zadnjih letih konstantno. Na srečo ne narašča, a jih žal tudi ne uspemo izničiti,« je pojasnila Janeš.

Kako poteka postopek, ko šola ali vrtec prijavi sum?

Ko center za socialno delo prejme prijavo, najprej vstopi v družino s storitvijo pomoči družini na domu. Družino spremljajo, obiskujejo, krepijo starševske kompetence in preverjajo izvajanje starševske skrbi. Starše usmerjajo v dodatne programe, od šole za starše do programov nenasilne komunikacije, centrov za duševno zdravje ali centrov za krepitev zdravja.

Z otrokom poteka individualno delo, po potrebi tudi vključevanje v psihološko ali drugo strokovno pomoč.

»Če se sum potrdi, center za socialno delo na pristojno sodišče poda predlog za ukrep. O ukrepu odloča sodišče, ki lahko potrdi predlog za začasno odredbo, trajnejši ukrep ali nadzor nad izvrševanjem starševske skrbi.«

Kdaj pride do takojšnjega odvzema?

»Za takojšnji, nujni odvzem se center za socialno delo odloči, ko je ogroženost otroka akutna, torej ko mu grozi nepopravljiva škoda ali je ta že nastala,« pojasnjuje direktorica.

Nujni odvzem praviloma izvede center za socialno delo, po potrebi s pomočjo policije. V 12 urah mora center na sodišče poslati predlog za odvzem, sodišče pa mora odločiti v 24 urah. 

»Če sodišče predlogu ne ugodi, se otrok nemudoma vrne domov.«

Kam gredo otroci?

»Najprej se preveri možnost namestitve pri sorodnikih. Če to ni mogoče, je najpogostejša prva namestitev krizni center, kjer lahko otrok ostane do tri tedne.« Nato center za socialno delo poišče trajnejšo rešitev - rejniško družino ali zavod.

Sorojenci so praviloma nameščeni skupaj, razen če to zaradi starosti ali zakonskih omejitev ni mogoče.

Stiki s starši in možnost vrnitve

O stikih med starši in otroki odloča sodišče, ti pa so lahko prosti ali nadzorovani. Če so nadzorovani, jih spremlja center za socialno delo, izvajajo pa se lahko na centru, v kriznem centru ali rejniški družini.

Ukrep odvzema se izreče za obdobje treh let, vendar se lahko tudi predčasno prekine, če starši izkažejo ustrezen napredek.

»Če starši želijo, da se otroci vrnejo domov, morajo storiti vse, kar jim z odločbo naloži sodišče. Praviloma morajo bistveno popraviti in izboljšati svoje starševske kompetence in starševsko skrb, se vključiti v šolo za starše, v socialnovarstvene storitve pri centru za socialno delo in v druge dodatne programe pri zunanjih izvajalcih. Kar je ključno, je, da morajo izkazati napredek in izboljšave pri načinu izvrševanja svoje starševske skrbi nad otrokom.«

Napredek preverja center za socialno delo in o tem poroča sodišču.

Najpogostejše oblike ogroženosti

Po podatkih centra za socialno delo so najpogostejši razlogi za obravnavo opuščanje starševske skrbi, pomanjkanje starševskih kompetenc, zanemarjanje otrok, nasilje nad otroki, neustrezna zdravstvena oskrba, opuščanje obveznega osnovnošolskega izobraževanja, neurejene bivalne razmere, odvisnosti staršev.

»Vsaka informacija je neprecenljiva«

Direktorica poudarja, da so prijave vzgojno-izobraževalnih ustanov ključne.

»Vsaka informacija o zaznanih težavah otrok je neprecenljiva. Zlasti s strani tistih, ki so v dnevnem stiku z otroki, saj lahko prepoznavajo spremembe in stiske. Ob njihovi podpori smo socialne službe uspešnejše pri zaščiti najbolj ranljivih - otrok,« je dodala Janeš.