Kočevje, Novo mesto in Šentjernej brez predloga za lokacijo.
Država pripravlja pilotni projekt celostne ureditve romskih naselij, v katerega naj bi se vključile posamezne občine na območju širše Dolenjske in jugovzhodne Slovenije. Cilj projekta je oblikovati izvedljiv model urejanja romskih naselij, ki bi vključeval reševanje lastništva zemljišč, komunalno opremljenost, legalizacijo objektov in izboljšanje bivalnih pogojev, s tem pa tudi boljše sobivanje in integracijo romske skupnosti.
Kot izhaja iz odgovorov občin, ki smo jih prejeli na Dolenjskainfo, je lokacijo za pilotni projekt predlagalo pet občin, in sicer Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika in Ribnica, medtem ko občine Kočevje, Novo mesto in Šentjernej svojih lokacij niso predlagale.
Na naša vprašanja glede predlogov za pilotno naselje do danes nismo prejeli odgovorov iz občine Škocjan.
Črnomelj: največje romsko naselje potrebuje celovito ureditev
V Črnomlju so v okviru poziva države predlagali eno lokacijo, in sicer romsko naselje Lokve. Kot pojasnjujejo, gre za največje romsko naselje v občini, v katerem živi tudi veliko mladih, obstoječa infrastruktura pa je urejena nesistemsko in zgolj glede na potrebe posameznih stanovalcev.
Na občini navajajo, da je v Lokvah nujna celovita ureditev, ki vključuje izgradnjo sistema odvajanja odpadnih komunalnih voda, ureditev individualnih električnih priključkov, izgradnjo vodovodnega sistema, cestnega omrežja s pločniki in javno razsvetljavo, optičnega omrežja, legalizacijo črnih gradenj, odkup zemljišč za širitev naselja ter izgradnjo večnamenskega objekta.
Ključni pozitivni učinek sodelovanja v pilotnem projektu vidijo v zagotovitvi boljših bivalnih pogojev in posledično v boljši integraciji ter socializaciji prebivalcev romskega naselja.
Krško: država bi prevzela reševanje najtežjih ovir
Tudi Krško je državi predlagalo eno lokacijo, in sicer romsko naselje Kerinov Grm. Odločitev je temeljila predvsem na dejstvu, da ima naselje relativno urejeno lastništvo, kar po oceni občine omogoča lažje in hitrejše reševanje ključnih izzivov, kot so elektrifikacija naselja in legalizacija posameznih objektov.
Na krški občini poudarjajo, da v pilotnem projektu vidijo veliko prednost predvsem v tem, da bi država neposredno reševala odprta vprašanja, ki so večinoma povezana z birokratskimi postopki in so v njeni pristojnosti. To bi pomenilo tudi razbremenitev občinske uprave, saj bi država vodila postopke in jih financirala.
Po njihovem mnenju bi se iz pilotnega projekta lahko izluščili nujni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče uporabiti tudi v drugih romskih naseljih po Sloveniji.
Trebnje: podatke so posredovali, manjkajo podrobnosti glede projekta
V Trebnjem se nahaja eno romsko naselje, za katerega so se na podlagi poziva Kabineta predsednika vlade odzvali s posredovanjem podatkov o naselju in njegovi komunalni opremljenosti.
Občina pojasnjuje, da romsko naselje leži na območju z urejenim lastništvom, saj je zemljišče v celoti v občinski lasti, obenem pa je že komunalno opremljeno in ima ustrezno namensko rabo.
Ker pa v tem trenutku še ne razpolagajo z vsemi podrobnostmi pilotnega projekta, na trebanjski občini poudarjajo, da je težko podati dokončno oceno o primernosti njihovega naselja za vključitev v projekt.
Ribnica: Prijava naselja, ki je že pripravljeno na izvedbo
V Ribnici so v okviru poziva države predlagali romsko naselje Lepovče. Ob tem opozarjajo, da iz samega poziva ni povsem jasno razvidno, kaj naj bi pilotni projekt po vsebini in obsegu konkretno predstavljal, kakšni so njegovi cilji ter katere obveznosti bi vključeval za občine.
Kljub temu so se za prijavo odločili, ker ima občina za to naselje že pridobljeno gradbeno dovoljenje in bi bila izvedba mogoča.
V preostalih dveh romskih naseljih na območju občine pa izvedba po njihovih navedbah ni mogoča zaradi neustreznih lokacij, kmetijskih zemljišč, neurejenega lastništva in omejitev s strani resornih ministrstev.
Kot glavne prednosti vključitve v pilotni projekt vidijo izboljšanje življenjskih pogojev romske skupnosti, lažjo socializacijo in integracijo ter boljše pogoje za šolanje romskih otrok, kar bi dolgoročno vplivalo tudi na zaposlovanje in vključevanje v družbo.
Kočevje: Pozitivna diskriminacija v Kočevju ne pride v poštev
Kočevje lokacije za pilotni projekt ni predlagalo. Kot smo že poročali, so na občini poudarili, da zastonjkarstvo in pozitivna diskriminacija ne vodita nikamor, pri čemer izpostavljajo potrebo po enakih merilih in odgovornosti za vse prebivalce. Njihovo stališče ostaja nespremenjeno tudi v luči aktualnega državnega projekta.
Novo mesto: naselja so že zdaj urejena
Tudi Novo mesto se v pilotni projekt ni vključilo s predlogom lokacije. Na občini pojasnjujejo, da so se občine na območju jugovzhodne Slovenije med seboj uskladile glede tega, katera romska naselja bodo predlagana, pri čemer je bil ključni kriterij stopnja prostorske urejenosti in komunalne opremljenosti.
Ker so vsa romska naselja na območju Mestne občine Novo mesto že prostorsko urejena in imajo dostop do vode ter elektrike, dodatnih naselij za vključitev v projekt niso predlagali.
Ob tem pa potrjujejo, da so naselja v pilotni projekt predlagale občine Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika in Ribnica.
Šentjernej: Lokacij ni, vsa romska naselja so nelegalna
Tudi Šentjernej se v državni pilotni projekt ureditve romskih naselij ni vključil. Na občini pojasnjujejo, da v času povabila k sodelovanju - in tudi danes - nimajo nobene lokacije, ki bi ustrezala namenu projekta.
Kot poudarjajo, so vsa romska naselja na območju občine nelegalna in ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za izvajanje infrastrukturnih investicij. Ležijo na kmetijskih ali zasebnih zemljiščih, na območjih poplavne ogroženosti ali na zemljiščih, ki niso zazidljiva. Poleg tega še ni sprejet podrobni prostorski program, ki bi omogočal gradnjo novih objektov ali legalizacijo obstoječih na teh lokacijah.
Odločitev, da se v projekt ne vključijo, so na Občini Šentjernej sprejeli na podlagi dveh ključnih pomislekov. Prvi je povezan z dejstvom, da vsebina projekta ni bila dovolj jasno opredeljena. Iz samega povabila je bilo razvidno zgolj, da gre za projekt, katerega cilj je »oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselij v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi«, ne pa tudi, kakšni so konkretni cilji projekta, katere aktivnosti naj bi izvajale občine in katere država, kakšni so kazalniki uspešnosti, finančna konstrukcija in časovnica projekta.
Drugi, še pomembnejši razlog pa je stanje na terenu. Vsa romska naselja v občini so nelegalna in umeščena na kmetijska ali drugače varovana zemljišča, zato ne izpolnjujejo osnovnih zakonskih pogojev za infrastrukturne posege. Čeprav je občina v postopku sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, to po njihovih besedah še ne zadostuje za vključitev v pilotni projekt.
Ob tem na Občini Šentjernej poudarjajo, da bi v primeru, če bi bila obstoječa romska naselja legalna in skladna s prostorskimi akti, vključitev v pilotni projekt pomenila pomembno pomoč občini. Urejeni bivalni pogoji bi po njihovem mnenju ustvarili boljša izhodišča za resno vključevanje romske skupnosti v družbo, predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja, ter omogočili izhod iz revščine in začaranega kroga socialnih stisk in konfliktov.
Občina zato nadaljuje postopke spreminjanja in dopolnjevanja občinskega prostorskega načrta, ki naj bi v prihodnje ponudil možnosti za urejanje prostorske problematike tudi za pripadnike romske skupnosti in s tem ustvaril pogoje za pripravo infrastrukturnih projektov, skladno s pogoji pristojnih ministrstev in drugih mnenjedajalcev.
Odzivi dolenjskih občin kažejo na zelo različne razmere na terenu ter različno stopnjo pripravljenosti za sodelovanje v pilotnem projektu. Medtem ko nekatere občine v njem vidijo priložnost za sistemsko ureditev romskih naselij in razbremenitev občin, druge opozarjajo na neurejeno prostorsko problematiko, pomanjkanje jasnih izhodišč projekta in omejitve zakonodaje.
