Gradnja se je začela skoraj dve desetletji za tem, ko je občina prepoznala potrebo po bazenu.
Skoraj dve desetletji po tem, ko je Mestna občina Krško prvič prepoznala potrebo po javnem bazenu, se projekt končno premika z mrtve točke.
Gradnja dolgo pričakovanega bazena se je začela, a računsko sodišče je ob reviziji opozorilo, da je bila občina pri uresničevanju javnega interesa na tem področju le delno uspešna in učinkovita.
Med drugim ugotavlja, da občina ni imela jasne strategije, merljivih ciljev niti zadostne podlage za spremljanje uspešnosti investicije, ki je trenutno ocenjena na nekaj več kot 12 milijonov evrov.
Računsko sodišče Republike Slovenije je namreč objavilo poročilo o smotrnosti Mestne občine Krško pri izvajanju javnega interesa na področju investicij v javno bazensko infrastrukturo. Revizija se nanaša na obdobje med letoma 2018 in 2023.
Gre za eno izmed več prečnih revizij, s katerimi je računsko sodišče preverjalo, kako izbrane občine ter pristojno ministrstvo in Fundacija za šport uresničujejo javni interes pri vlaganjih v športno infrastrukturo.
Brez jasne strategije in merljivih ciljev
Kot ugotavlja sodišče, občina ni imela sprejetega strateškega dokumenta, ki bi ga potrdil občinski svet in v katerem bi bili določeni jasni, merljivi cilji na področju športne infrastrukture. Ti cilji tudi niso bili zapisani tako, da bi bilo mogoče spremljati njihovo uresničevanje.
Konec leta 2022 je sicer bil potrjen investicijski dokument, ki je predstavljal strokovno podlago za odločitev o izgradnji bazena. Vrednost investicije je bila leto pozneje ocenjena na dobrih 12 milijonov evrov, predaja v uporabo pa je predvidena konec leta 2027.
Investicija, ki se je vlekla skoraj dve desetletji
Gradnja bazena Krško je bila načrtovana že dolgo – prvi načrti segajo v leto 2007, ko bi moral biti bazen po takratnih predvidevanjih že zgrajen.
Do zaključka obdobja revizije so aktivnosti ostale predvsem na ravni priprave dokumentacije, občina pa je za ta namen porabila dobrega pol milijona evrov.
Računsko sodišče izpostavlja tudi, da se je skupna vrednost investicije večkrat spreminjala brez ustrezne podlage, prav tako so se roki izvedbe iz leta v leto prestavljali.
Brez kazalnikov za spremljanje učinkov
Ker cilji projekta niso bili natančno opredeljeni in niso vključevali kazalnikov uspešnosti, občina po zaključku gradnje ne bo imela kakovostnih podatkov o tem, ali je bil bazen zgrajen skladno z javnim interesom.
Računsko sodišče je zato občini podalo več priporočil za izboljšanje načrtovanja in spremljanja tovrstnih investicij, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila.
Po skoraj dveh desetletjih priprav je gradnja bazena v Krškem končno stekla, vendar revizorji opozarjajo, da bi bilo treba v prihodnje več pozornosti nameniti strateškemu načrtovanju, jasnim ciljem in merjenju učinkov javnih vlaganj.
