»Kilo mesa divjega prašiča stane en evro – kdo bi zaradi tega kršil zakon?«
Lovska družina Kočevje, ki pokriva kar 6200 hektarjev površine od Jasnice do centra mesta, deluje že skoraj 50 let, na čelu katere že več kot deset let stoji Jože Kure, sicer član družine že več kot trideset let. V lovišču, razdeljenem na tri revirje, kjer ima vsak svojega upravljavca, deluje 68 članov, med katerimi je najmlajši star komaj 22 let.
Kljub posameznim zapisom na družbenih omrežjih, ki so sprožili razpravo o zakonitosti lova oziroma domnevnem krivolovu pa Kure poudarja, da lovska družina deluje povsem transparentno in skladno z vsemi predpisi.
Krivolov je po uradni definiciji nezakonit lov oziroma nezakonit odvzem prosto živečih živali iz narave. Krivolov je torej vsak lov brez dovoljenja ali v nasprotju z zakonskimi določili oziroma nezakonit odvzem divjadi iz narave, ne glede na namen ali način.
Gre torej za dejanje, pri katerem nekdo lovi, ubije ali ujame divjad brez ustreznega dovoljenja, izven dovoljenih obdobij lova ali na območjih, kjer lov ni dovoljen.
»Lovec v zgodovini še ni naredil krivolova, nobenemu lovcu tega še niso dokazali. Lovca se lahko sicer obtoži nezakonitega lova – če upleni divjad v času lovopusta – a pravega krivolova ni oziroma se ga niti ne da nekako dokazati. Poleg tega pa bi bilo to povsem nesmiselno. Kilogram mesa divjega prašiča recimo stane en evro. Zakaj bi se kdo s tem sploh ukvarjal za tak smešen denar?«
Manj divjadi, manj odstrela
Kot pravi, je bilo pred 40 leti na Kočevskem največ načrtovanih odstrelov na njihovem območju, danes pa jih je najmanj – in to od Turjaka do Kolpe. Razlog je predvsem v spremembi naravnega okolja.
»Naša sestava gozda ni ugodna, primanjkuje pašnikov in sadnega drevja, v gozdovih je ogromno pohodnikov in kolesarjev. Divjad se zato umika drugam, kar pomeni tudi slabši odstrel,« pojasnjuje.
Letni prihodek družine od prodane divjadi znaša približno 7.000 evrov, kar vključuje okoli 40 kosov jelenjadi, 60 srnjadi in 20 divjih prašičev.
»V skladu z zakonodajo mora ves prihodek od divjadi iti nazaj v lovišče,« dodaja predsednik.
Po njegovih besedah družina živi izključno od svojih prihodkov oziroma predvsem od dediščine prejšnjih generacij lovcev, ko je bilo odstrela in torej prihodka več.
Lovske družine – skrbniki ravnovesja v naravi
V Sloveniji deluje okoli 410 lovskih družin, ki skupaj upravljajo z več kot 95 odstotki lovišč. Vsaka lovska družina je zadolžena za nadzor nad populacijo divjadi, za preprečevanje škode na poljščinah in v gozdovih ter za skrb, da se ohranja naravno ravnovesje med človekom in naravo.
Lovske družine ne delujejo kot gospodarski subjekti, ampak predvsem v javnem interesu. Njihovo delo je pogosto prostovoljno, številni člani pa svoje ure vlagajo v obnovo krmišč, gradnjo opazovalnic, organizacijo čistilnih akcij in ozaveščanje o pomenu ohranjanja divjadi.
Lov je torej le en del njihovega poslanstva – morda najbolj viden, a daleč od edinega. Kot pravi Jože Kure, je vloga lovca danes predvsem v tem, da »naravi vrača ravnotežje, ne pa da iz nje jemlje«.
V zadnjih letih slovenske lovske družine opažajo naraščajoče zanimanje mladih za vključitev v lovstvo – predvsem zaradi spoštovanja narave, dela z živalmi in želje po ohranjanju tradicije. V Lovski družini Kočevje se zato trudijo, da bi mladim omogočili čim več učenja skozi prakso.
»Najmlajši član pri nas ima 22 let, kar je spodbudno. Mladi se učijo od starejših lovcev, prevzemajo znanje in razumejo, da lov ni samo streljanje, ampak predvsem skrb za gozd, živali in okolje,« poudarja Kure.
Po njegovih besedah je prihodnost slovenskega lovstva odvisna prav od tega prenosa znanja in odnosa do narave.
»Če bomo mladim znali pokazati, da je lov predvsem odgovornost, ne privilegij, bo narava tudi v prihodnje varna v naših rokah.«
