Romski svetnik v Krškem: »Prebivalci prisiljeni v nelegalne priklope«

V Krškem se je romski svetnik in predsednik Romske skupnosti Roma Džam Angle Krško na občino obrnil v imenu naselja Kerinov Grm za izdajo soglasja za postavitev elektroenergetskih omaric v naselju.

»V naselju Kerinov Grm še vedno več gospodinjstev nima urejenega dostopa do električne energije,« je dejal svetnik Dejan Brajdič. 

Pojasnil je, da so nekateri prebivalci zaradi osnovnih življenjskih potreb prisiljeni v nelegalne priklope, kar predstavlja varnostno tveganje in pravni problem.

»Prebivalci želijo ta problem rešiti zakonito - z vzpostavitvijo skupnih elektro omaric in priklopom na distribucijsko omrežje v skladu s tehničnimi pogoji pristojnega elektro podjetja,« je dodal.

Prebivalci bi po njegovem mnenju stroške postavitve krili z obročnim odplačilom v sodelovanju z Elektrom Celje.

»Zagotavljanje osnovne električne infrastrukture je ključnega pomena za varno in dostojno bivanje prebivalcev naselja, zmanjšanje tveganj zaradi nelegalnih priklopov, izboljšanje življenjskih pogojev in družbene integracije, uresničevanje obveznosti države in občine glede zagotavljanja osnovnih pogojev za življenje romske skupnosti,« je pojasnil Brajdič.

Mestni občini Krško predlaga, da izda pisno soglasje za postavitev elektroenergetskih omaric na območju naselja Kerinov Grm, omogoči sodelovanje z Elektrom Celje pri pripravi tehnične in projektne dokumentacije, prouči možnost, da nastopi kot soinvestitor ali podpornik projekta. V primeru, da obstajajo kakršne koli omejitve glede lastništva ali upravljanja zemljišča, pa naj o tem poda pisno obrazložitev z navedbo pravne podlage.

Odgovor oddelka za družbene dejavnosti

»Zavedamo se dejstva, da v naselju Kerinov Grm še vedno več gospodinjstev nima urejenega dostopa do električne energije,« je v odgovor zapisal oddelek za družbene dejavnosti.

»Menite, da je vaš predlog skladen z zakonodajo, vendar v vašem predlogu ni zaslediti zakonodaje vezane na gradnjo objektov, ki je bistvenega pomena. Zaradi kompleksnosti vašega vprašanja bomo v nadaljevanju razčlenili pravno podlago,« so dodali in navedli Ustavo Republike Slovenije, ki v 65. členu navaja, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon.

Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji v 5. členu določa, da državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti zagotavljajo pogoje za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti. »V navezavi z zakonom o lokalni samoupravi to pomeni, da občina ureja prostorske akte, legalizacijo in komunalno opremljenost,« so pojasnili.

Težave že pri legalizaciji objektov v naselju

Legalizacija je skupek ukrepov, ki omogoča bivanje Romov v obstoječih prebivališčih in je v prvi fazi nabor aktivnosti, postopkov in ukrepov, da območja nelegalne stalne naselitve pridobijo status stavbnih zemljišč. 

S tem je omogočeno, da lastniki v drugi fazi legalizirajo tudi nelegalne stavbe, namenjene bivanju, in s tem je izpolnjen predpogoj za zagotovitev dostopa do storitev javnih komunalnih služb.

Občina v odgovoru tako pravi: »V naselju Kerinov Grm je v celoti izvedena prva faza legalizacije, zemljišča so v večini kupljena in prodana, na zemljiščih stojijo objekti. Druga faza legalizacije, ki pa se nanaša na pridobljena gradbena in uporabna dovoljenja ter priklopi na gospodarsko javno infrastrukturo, pa je odvisna od delovanja posameznika.«

Do leta 2025 je bilo v Kerinovem Grmu v celoti odkupljenih in v zemljiško knjigo vpisanih 39 nepremičnin, od tega je za 16 objektov pridobljeno gradbeno dovoljenje. 

Na podlagi sklenjenih pogodb o obročnem odkupu zemljišča sedem posameznikov obročno odplačuje nepremičnino, deset nepremičnin, namenjenih stanovanjski pozidavi, pa je še vedno v lasti Mestne občine Krško. 

Naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo (tudi električnim omrežjem), na katerega so priključeni tudi vsi legalizirani objekti. Objektov, ki spadajo v kategorijo nedovoljenih objektov (nelegalni objekti) pa brez gradbenega dovoljenja ni mogoče priključiti na električno omrežje.

Gradbeni zakon (GZ-1) pojasnjuje, da je nelegalni objekt objekt, ki se gradi ali ki je zgrajen brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja. GZ -1 v prvem odstavku 107. členu navaja, da je prepovedano priključiti nedovoljen objekt na gospodarsko javno infrastrukturo, med katero sodi tudi priključitev na električno omrežje.

»Kot že rečeno je še vedno precej objektov v naselju, ki so brez gradbenega dovoljenja, kar onemogoča pridobitev individualnih priključkov na električno omrežje,« so zapisali.

Ob tem so dodali, da so zaradi tega  nekateri prebivalci, ki so imeli možnost zakonitega priklopa, začeli električno energijo deliti z drugimi gospodinjstvi, pri tem je bila električna napeljava pogosto izvedena improvizirano, brez upoštevanja varnostnih standardov, kar je predstavljalo tako tehnično kot tudi varnostno tveganje.

»Zato GZ -1 v tretjem odstavku 107. člena navaja, da, če je nedovoljeni objekt priključen na legalni objekt, se odklopi tudi ta objekt. Dostop do elektro priključka ni naloga občine, ampak naloga lastnika objekta,« lahko preberemo v odgovoru.

Ne glede na navedeno pa je Mestna občina Krško proaktivno pristopila k reševanju bivanjske problematike in že v letu 2021 omogočila posameznikom sofinanciranje stroškov legalizacije objektov in v letu 2023 tudi stroškov urejanja priključka električne energije v višini do 50%,« so situacijo v preteklih letih še dodatno razčlenili.

»V pobudi navajate, da je pri vašem predlogu potrebno upoštevati določila Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE), ki pa v nobenem členu ne omenja možnosti skupinske električne omarice. Nasprotno, v 139. členu navaja, da mora fizična ali pravna oseba za priključitev na distribucijski sistem pridobiti soglasje za priključitev, skladno s tem zakonom, pri čemer se pri izdaji soglasja upošteva zakon, ki ureja graditev objektov (GZ-1). To pomeni, da je možna priključitev na električno omrežje le tistim objektom, ki imajo gradbeno dovoljenje,« so še dodali v obširnem odgovoru romskemu svetniku.

Tako Oddelek za družbene dejavnosti v imenu Mestne občine Krško svetniku ni ugodil predlogu.

»V primeru skupnih elektro omaric bi distributer kršil obe omenjeni načeli: načelo zakonitosti zato, ker bi nelegalnim objektom omogočil priključitev na električno omrežje ter načelo enake obravnave, saj bi romske udeležence obravnaval drugače kot ostale državljane RS,« so razložili.

Dejali so, da na osnovi navedenih pravnih podlag ne morejo ugoditi podanemu predlogu. Kljub vsemu pa bodo na distribucijskega operaterja posredovali prošnjo za odgovor na njegovo pobudo.