Kaj smo razbrali iz pregleda Strategije za Rome v Mestni občini Novo mesto za obdobje 2022–2030.
Na novomeški občinski seji je bil predstavljen pregled izvajanja Strategije za Rome v Mestni občini Novo mesto za obdobje 2022 – 2030.
Meta Retar Kramar, vodja Urada za družbene dejavnosti je predstavila pregled izvajanja in prilagoditve ukrepov. Pokazalo se je, da nekaterih ukrepov ne bo možno realizirati oziroma v celoti realizirati. Med razlogi so zakonodajne omejitve, okoliščine na terenu, nesodelovanje nekaterih institucij …
Med očitnimi ukrepi je legalizacija objektov, kjer opažajo jasen razlog za nedoseganje ciljev.
»Nezainteresiranost Romov, da legalizirajo objekte,« so pojasnili glavni razlog pri težavah z legalizacijo objektov.
»Začeli smo s prvimi koraki, podeljevanjem stavbne pravice za začasno obdobje, v katerem bi si lahko legalizirali objekte. Zaradi različnih ovir k temu ne pristopajo. Ne vidijo smisla zase, saj lastništvo prinaša določeno odgovornost,« je pojasnila Retar Kramar. Izpostavila je tudi določene finančne ovire.
Leta 2019 je bil za Žabjak sprejet prostorski načrt, ki pa danes ne odraža več realnega stanja. Novih črnih gradenj je za tretjino več, so povedali.
Izvajanje ukrepa ureditve stvarno-premoženjskih razmerij v obstoječi obliki ne dosega pričakovanih rezultatov. V praksi se kaže, da se del romskega prebivalstva zaradi kompleksnosti postopkov, stroškov ter finančnih obveznosti in odgovornosti, ki jih prinaša lastništvo, postopkom legalizacije izogiba.
Dodatno oviro predstavlja dejstvo, da velik delež obstoječih objektov ne izpolnjuje minimalnih tehničnih pogojev in/ ali ni skladen z veljavnimi prostorskimi akti, zato jih v obstoječi obliki ni mogoče legalizirati.
Hkrati se zaradi omejenih možnosti ukrepanja in ustavno varovane pravice do doma nelegalna gradnja v romskih naseljih nadaljuje.
Obstoječi kazalniki ukrepa zato ne odražajo realnega napredka, temveč merijo zgolj končni rezultat (legalizacijo), ki je za večino primerov trenutno nedosegljiv.
Zaradi navedenega je nujna prilagoditev ukrepa tako, da se ta usmeri v fazno, realno in izvedljivo reševanje stanja, pri čemer se kot prvi korak vzpostavi natančen in ažuren pregled dejanskega stanja objektov po posameznih naseljih ter razvrstitev glede na možnosti nadaljnje obravnave. To so legalizacija, nadomestna gradnja ali preselitev na drugo lokacijo v naselju.
Posebna pozornost naj se glede na prilagoditev nameni tudi družinam, ki izkazujejo sposobnost za preselitev iz romskih naselij v druge oblike bivanja, kot so javna najemna stanovanja ali nakup nepremičnin izven naselij.