Zavod Novo mesto v prilagajanje kadrov: »Nujna je optimizacija, na nižjih ravneh se delovna mesta tudi ukinjajo«

Za Zavodom Novo mesto je uspešno leto 2025, v katerem so uresničili zastavljene cilje in postavili temelje za nadaljnji razvoj.

»Leto 2025 ocenjujem kot dobro leto, saj smo realizirali vse načrtovano in hkrati ustvarili nastavke za nadaljnji razvoj. V zavodu je tudi dovolj kadrovske energije, ki ta razvoj podpira,« pojasnjuje direktor Zavod Novo mesto Aleš Makovac.

Nadaljevanje vlaganj v športno infrastrukturo

Zavod trenutno upravlja z enajstimi objekti ter približno 45 otroškimi igrišči po krajevnih skupnostih, v katere so v preteklem letu vložili precej sredstev. Investicijski cikel se nadaljuje tudi letos.

V zaključni fazi je investicija v Športno dvorano Marof, kjer poteka nameščanje nove tribune. V nadaljevanju so predvidene izboljšave na Stadionu Portoval, v načrtih pa je tudi prenova Športnorekreacijskega parka Loka. 

Pomemben mejnik predstavlja tudi prevzem Vstopne točke Trška Gora, ob čemer si v zavodu prizadevajo za nadaljnji razvoj športnega turizma v Olimpijskem centru Novo mesto, tudi z vključevanjem zasebne nastanitvene ponudbe.

Premiki tudi na področju kulture

Razvojni premiki so predvideni tudi na področju kulture. Zavod se pripravlja na prevzem Narodnega doma, v upravljanju pa že imajo Kozinovo zidanico. 

Posebna pozornost je namenjena Kulturnemu centru Janeza Trdine, ki ga čaka celovitejša prenova.

»Zavod Novo mesto je v različnih strategijah pogosto naveden kot nosilec dejavnosti, pri takšni investiciji pa lahko postanemo nosilci celotnega pogona dogajanja. S tem smo spodbudili iskanje idejne rešitve, v drugi polovici leta pa sledijo konkretnejši koraki k prenovi, ki je v Strategiji Mestne občine Novo mesto začrtana do leta 2028,« pojasnjuje Makovac.

Razvoj pomeni tudi prilagajanje kadrov

V zavodu je trenutno zaposlenih 68 ljudi, pri čemer direktor poudarja, da razvoj ne pomeni zgolj širjenja, temveč tudi optimizacijo in prilagajanje.

»Ko zavod doseže določeno velikost, je nujna optimizacija. Vedno več je potrebe po strokovnem kadru, ki lahko prevzame več nalog, hkrati pa se na nekaterih nižjih ravneh delovna mesta tudi ukinjajo. Za posamezne naloge ne moreš imeti zaposlenega za polni delovni čas, zato iščemo kadre, ki poleg osnovnega dela opravljajo še dodatne naloge,« razlaga Makovac in opozarja, da lahko nekontrolirano kadrovsko širjenje zavod dolgoročno pripelje v finančno nestabilnost.

Izzivi zaradi draginje

Na poslovanje zavoda vplivajo tudi razmere na trgu. Spremembe plačnega sistema so bile po besedah direktorja ustrezno pokrite s strani države in občine, medtem ko se z draginjo zavod spopada sam.

»Delujemo na zelo širokem spektru dejavnosti. Ker smo javni zavod, vseh stroškov ne moremo prevaliti na uporabnike, saj veliko vsebin ustvarjamo za javnost brez neposrednega plačila. Razkorak med naraščajočimi stroški in sistemom financiranja pomeni, da se moramo še bolj tržno obnašati,« pravi Makovac.