Zdravstveni dom Ribnica zanika težave z romskimi pacienti: »Težav skorajda ne zaznavamo«

Vprašanja o izzivih pri obravnavi romskih pacientov v zdravstvenih ustanovah so v zadnjih letih pogosto predmet razprav med prebivalci Dolenjske, pa tudi med občinskimi predstavniki in zdravstvenimi delavci.

Medtem ko občani in lokalni voditelji - tudi ribniški župan - večkrat opozarjajo na težave, direktorica ribniškega zdravstvenega doma, Nuša Klajič Ambrožič opiše povsem drugačno sliko. 

Na naše vprašanje, ali se srečujejo s pritiski, nedovoljenimi vstopi v ambulante ali zahtevami po takojšnji obravnavi, pravi, da so takšni primeri »zelo redki« in da se praviloma rešijo brez zapletov. 

»V našem zdravstvenem domu se z zahtevami po prednostni obravnavi s strani romskih pacientov zelo redko srečujemo. Če pa že, se pacienti po pojasnitvi, da je potrebno na obravnavo počakati oziroma da velja istem naročanja za vse, umirijo in se naročijo na pregled.«

Pritiskov je »zelo malo«

V nekaterih zdravstvenih domovih drugod na Dolenjskem poročajo o pogostih konfliktnih situacijah, a ribniški to zanika. 

Na vprašanje o pritiskih ali zahtevah po takojšnji obravnavi s strani romskih pacientov odgovarjajo, da »do pritiskov prihaja le izjemoma oziroma zelo redko, večinoma se s pojasnili zdravstvenega osebja pacienti umirijo.«

Pojasnili so tudi, da zaradi takšnih primerov nikoli niso aktivirali dodatnega varovanja. »Posredovanje policije, varnostnikov ali uvajanje dodatnih ukrepov zaenkrat še ni bilo potrebno.«

Ob nedovoljenih vstopih pacienta opozorijo in pospremijo iz prostora

Ribniški zdravstveni dom zanika, da bi se pogosto soočali z vstopanjem pacientov v prostore, kjer nimajo dostopa. Če pa vendarle pride do tovrstnih dejanj, osebje pacienta opozori in ga pospremi iz ambulante.

Romski pacienti naj bi torej pravila v veliki večini spoštovali.

Potrebna naj bi bila širša regulativa — ne le zaradi Romov

Nuša Klajič Ambrožič je poudari, da morebitne nevšečnosti niso značilne samo za Rome.

»Ker prihaja do opisanih situacij ne samo s strani pacientov romske populacije ampak tudi vseh ostalih, bi bila potrebna ustrezna regulatorna ureditev in zaščita zdravstvenih delavcev in sodelavcev.«

Vodstvo Zdravstvenega doma Ribnica tako v splošnem zanika (vsaj pogosto) pojavljanje težav v zvezi z romskimi pacienti ter poudarja, da so pravila večinoma spoštovana, dodatni varnostni ukrepi pa niso potrebni. 

Hkrati pa vodstvo zdravstvenega doma opozarja, da se z nepravilnim vedenjem srečujejo tudi pri drugih skupinah pacientov in da bi zato »ustrezna regulatorna ureditev in zaščita zdravstvenih delavcev« koristila celotnemu sistemu. 

Kako se te ugotovitve skladajo z izkušnjami občanov in mnenji lokalnih predstavnikov, pa bo verjetno še naprej predmet razprav v skupnosti.