V Kočevju leto brez kreditov, a z zamujenimi projekti
Leto 2025 je bilo za občino Kočevje prvo polno leto pod vodstvom aktualnega župana Gregorja Koširja. Čeprav se je del načrtovanih projektov zaradi administrativnih postopkov in soglasij zamaknil v leto 2026, župan ocenjuje, da je bila realizacija proračuna kljub temu uspešna, finančno stanje pa stabilno.
Kot je poudaril, je občina leto zaključila z okoli 90-odstotno realizacijo na prihodkovni strani in približno 80-odstotno na odhodkovni strani.
»Kljub temu, da se je precej projektov zavleklo v leto 2026, predvsem zato, ker nismo uspeli pravočasno pripraviti vse dokumentacije in razpisov, smo realizacijo kar dobro pripeljali,« je povedal župan.
Ker kar nekaj investicij v letu 2025 še niso izvedli, je občina to obdobje izkoristila za razdolževanje.
»Lansko leto smo uspeli preživeti brez novega kreditiranja, odplačali smo dva milijona evrov, novega dolga pa nismo vzeli. Občinski dolg smo zmanjšali za dobrih deset do 15 odstotkov, kar nam letos daje kar nekaj manevrskega prostora,« je pojasnil.
Zadolženost občine trenutno znaša okoli 900 evrov na prebivalca. Župan priznava, da Kočevje sodi v zgornji razred zadolženosti, a v tem ne vidi krize.
»To je normalen proces. Občine, ki niso zadolžene, so običajno tiste v izjemno ugodnem položaju. Finančno stanje je zelo stabilno in kot ekonomist sem glede prihodnjih let pomirjen.«
Kam je šel občinski denar
Občina Kočevje jev letu 2025 največ sredstev namenila javni infrastrukturi - slabih 11 milijonov evrov. Sledita vzgoja in izobraževanje z dobrimi petimi milijoni evrov ter področja športa in kulture ter zdravstva in sociale, ki sta prejela vsak po nekaj manj kot tri milijone evrov.
Za gospodarstvo, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo je občina namenila dobrih 2,7 milijona evrov, najmanj sredstev pa je prejela civilna zaščita in prostovoljstvo, in sicer dobrih 500 tisoč evrov.
Projekti, ki so bili uresničeni
Med pomembnejšimi infrastrukturnimi projekti župan izpostavlja zaključevanje komunalne, vodne in elektro infrastrukture v Mestnem logu.
»V teh dneh zaključujemo projekt v Mestnem logu, kjer bomo lahko priključili več kot 200 stanovanjskih objektov. To pomeni, da se lahko gradnja v neposredni bližini mestnega jedra zdaj dejansko začne.«
Celovito obnovo je doživel tudi Fiskulturni dom, nadaljevala pa so se vlaganja v zdravstvo.
»Vsako leto namenimo približno pol milijona evrov za zdravstvo. Lani smo obnovili pediatrično ambulanto, ginekološko ambulanto, toplotno postajo in druge prostore. Zdravstvo se pri nas konstantno širi in razvija, tudi kadrovsko.«
Izvedeni so bili tudi številni projekti na področju prometne infrastrukture in ureditve območja Rudniškega jezera.
Delo je, izzivi ostajajo
Po besedah župana so gospodarski kazalci spodbudni, saj je Kočevje doseglo tako imenovano naravno stopnjo brezposelnosti.
»Praktično imamo zelo nizko brezposelnost in na trgu dela je veliko povpraševanje. Podjetniki imajo težave pri iskanju delavcev.«
Kot večji izziv je izpostavil romsko skupnost, ki je številčna, a večinoma nezaposlena, ter dejstvo, da povprečna neto plača v Kočevju še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem.
Ob tem dodaja, da se je trg dela v Kočevju v zadnjih desetletjih bistveno spremenil.
»Kdor želi delati v Kočevju, danes lahko dela. Pod kakšnimi pogoji in za kakšno plačo je seveda relativno, ampak podjetja delavce iščejo.«
Kljub stabilnim financam in izvedenim projektom župan osebno z letom 2025 ni povsem zadovoljen.
»Nisem zadovoljen, sem frustriran. Pričakoval sem, da bomo na nekaterih projektih že imeli bagerje, pa se je zatikalo bodisi pri soglasjih države bodisi pri podpori ljudi. Vseeno pa smo kar nekaj stvari tudi izvedli.«
Leto 2026 bo tako po njegovih besedah ključno investicijsko leto, v katerem bo občina skušala nadoknaditi zamujeno in izkoristiti finančni prostor, ustvarjen z razdolževanjem.
