3. razvojna os se že leta ne premakne, je kriva civilna iniciativa?
Gradnja južnega dela 3. razvojne osi, enega ključnih infrastrukturnih projektov za Dolenjsko in Belo krajino, že leta napreduje počasneje od pričakovanj.
Novomeška kandidatka Socialnih demokratov Tanja Strniša kot enega glavnih razlogov izpostavlja zaplet v Mačkovcu.
Dokumentacija pripravljena, gradbenega dovoljenja še ni
Po njenih besedah je za odsek Novo mesto - Maline v celoti pripravljena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo, vendar se postopek že več let ne zaključi. Razlog? Nasprotovanje civilne iniciative v Mačkovcu.
Podobno velja tudi za drugi odsek proti Beli krajini, kjer je dokumentacija prav tako praktično pripravljena, vendar je njegova izvedba tesno povezana s prvim odsekom.
»Ta odsek bo funkcionalno zelo povezan z odsekom 1, zato tudi gradnje ne bo mogoče izvajati ločeno,« pojasnjuje Strniša.
Kot poudarja, je ključ do premika reševanje trenutne blokade.
»Za izgradnjo južnega dela 3. razvojne osi je treba čim prej rešiti zaplet, ki ga je sprožila civilna iniciativa Mačkovec, saj njen ugovor zavira razvoj cele regije,« opozarja.
Po njenem mnenju se ugovori bolj kot na strokovne pomisleke nanašajo na sam postopek optimizacije trase, zato meni, da je potreben pritisk z vseh strani, da se projekt premakne naprej.
Poleg reševanja zapleta v Mačkovcu bo treba pripraviti tudi državni prostorski načrt za tretji odsek proti Vinici ter pospešiti izbor trase za srednji del med Celjem in Novim mestom.
Gre za korake, brez katerih celoten projekt ne bo mogel zaživeti v polni meri.
Brez železnice ne bo pravega razvoja
Strniša ob tem poudarja, da 3. razvojna os ni edini ključni projekt. Za razvoj regije je po njenem mnenju nujna tudi posodobitev železniške povezave med Ljubljano in Novim mestom.
Za ta projekt so postopki že v teku, med drugim priprava državnih prostorskih načrtov za elektrifikacijo in dvotirnost proge.
Če bo projekt izpeljan, bi se lahko potovalni čas med Ljubljano in Novim mestom skrajšal s sedanje ene ure in 45 minut na približno 52 minut.
Dolenjska še čaka na preboj
Kot poudarja Strniša, morata biti tako cestna kot železniška povezava prioriteta države, če želi Dolenjska dohiteti razvoj drugih delov Slovenije.
A za zdaj ostaja dejstvo, da ključni projekti stojijo - in da bo brez rešitve zapletov na terenu težko pričakovati hitrejši napredek.
