Dolenjski kandidati stranke Socialni demokrati med podporo in opozorili.
Romska problematika v jugovzhodni Sloveniji ostaja ena najbolj perečih tem v regiji, ki že vrsto let povzroča socialne napetosti, varnostne incidente in razlike v razvoju posameznih območij. Prav zato smo pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami o tej temi povprašali tudi kandidate Socialnih demokratov z Dolenjske, pri čemer nas je zanimal tudi njihov pogled na nedavno sprejeti Šutarjev zakon. Njihovi odgovori kažejo, da zakon vidijo kot potreben korak, vendar ob tem opozarjajo tudi na njegove omejitve in tveganja.
Sodelovali so Jože Kure, kandidat v Kočevju, Samo Kavčič, kandidat v Črnomlju, Tanja Strniša, kandidatka v Novem mestu ter Marko Šalehar, kandidat v Trebnjem.
Zakon kot signal države: »Pravila morajo veljati za vse«
Jože Kure ocenjuje, da je bil zakon sprejet razmeroma hitro, tudi kot odziv na tragičen dogodek v Novem mestu, zato bodo njegovi dejanski učinki vidni šele s časom. Kljub temu meni, da zakon predaja pomembno sporočilo.
»Zakon predstavlja pomemben signal, da se država začenja bolj resno odzivati na težave, s katerimi se občine na tem območju soočajo že vrsto let.«
Ob tem poudarja tudi, da morajo za vse veljati enaka osnovna pravila in družbene norme.
Represija sama ne bo dovolj, brez razvoja ne bo sprememb
Podobno zakon kot potreben vidi tudi Marko Šalehar, ki opozarja, da pravna država ne sme poznati izjem.
»Pravna država ne sme poznati izjem; enake pravice morajo nujno spremljati tudi enake obveznosti.«
Ob tem dodaja, da zgolj represivni ukrepi ne bodo dovolj in da brez razvojne komponente dolgoročnih rešitev ne bo.
»Več pooblastil pomeni tudi večje tveganje«
Na morebitne pasti zakona opozarja Samo Kavčič, ki vidi nevarnost v povečanju pooblastil represivnih organov.
»Zakon prinaša večja pooblastila represivnim organom, kar predstavlja določeno nevarnost, če ta pooblastila pridejo v napačne roke.«
Po njegovem mnenju bi bilo treba v zakon vgraditi več varovalk, hkrati pa ponovno preučiti tudi predloge županov jugovzhodne Slovenije.
Več reda in odgovornosti - tudi pri izterjavi glob
Tanja Strniša Šutarjev zakon podpira predvsem z vidika večje varnosti in enakosti pred zakonom.
»Vsi državljani moramo za prekrške ali kršenje zakonov enako odgovarjati in plačati globo.«
Pri tem izpostavlja tudi vprašanje izterjave glob ter odgovornosti prejemnikov socialnih transferjev.
»Če kršitelji glob ne plačujejo in jih ni mogoče izterjati, jih nič ne more odvrniti od ponavljanja prekrškov.«
Ključ je v šoli, delu in integraciji
Kljub različnim poudarkom se kandidati pri dolgoročnih rešitvah v veliki meri poenotijo. Izpostavljajo pomen izobraževanja, vključevanja v delo in urejenih bivalnih razmer.
»Obiskovanje vrtca in osnovne šole mora biti za vse otroke obveznost brez izjem,« poudarja Kure.
Ob tem izpostavljajo tudi potrebo po povezovanju socialnih transferjev z aktivacijo ter večji vključenosti na trg dela.
Čeprav se kandidati večinoma strinjajo, da je Šutarjev zakon korak v pravo smer, ostaja odprto vprašanje, ali bo država tokrat zagotovila tudi njegovo dosledno izvajanje. Prav to je namreč v preteklosti pogosto predstavljalo največjo težavo - ne zakonodaja sama, temveč njena uresničitev v praksi.
