Leta 2024 se je v EU zgodilo 2,78 milijona poškodb pri delu, kar je za 1,5 odstotka manj v primerjavi z letom prej.
Nesreč s smrtnih izidom je bilo 3367 oz. 1,4 odstotka več, od tega 13 v Sloveniji, kažejo ta teden objavljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
Največ oz. več kot pol milijona vseh nesreč na delovnem mestu v Evropski uniji so medtem zabeležili v predelovalnih dejavnostih.
Kot so poudarili pri Eurostatu, gre za najnižjo doseženo številko v zadnjem desetletju ob neupoštevanju leta 2020, ko je število nesreč v času pandemije covida-19 padlo na 498.060. Na drugo in tretje mesto po številu nesreč pri delu sta sta se uvrstila sektorja gradbeništvo (352.520) ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil in motornih koles (345.282).
Približno tri četrtine (75,9 odstotka) vseh nesreč pri delu je imelo za posledico rane, površinske poškodbe, izpahe, zvine, pretrese možganov ali notranje poškodbe.
Več nesreč pri delu pri moških
Verjetnost, da bodo doživeli nesrečo pri delu, je bila pri moških precej večja kot pri ženskah. Leta 2024 so bili v približno dveh od treh (67,2 odstotka) nesreč pri delu v EU, ki se niso končale s smrtnim izidom, vključeni moški.
Največ nesreč s smrtnim izidom se je medtem zgodilo v gradbeništvu, in sicer 776. Ta številka je bila nižja kot leta 2023, ko je gradbeništvo zabeležilo 802 nesreč s smrtnim izidom in tudi največje število tovrstnih nesreč pri delu v zadnjem desetletju.
Sledila sta sektorja promet in skladiščenje s 537 nesrečami s smrtnim izidom ter predelovalne dejavnosti s 466 nesrečami.
V Sloveniji 13 smrtnih nesreč pri delu
V Sloveniji je bilo po podatkih Eurostata leta 2024 skupno 13.868 nesreč na delovnem mestu, od tega je bilo v nesreče udeleženih 9677 moških in 4191 žensk.
Nesreč pri delu s smrtnim izidom je bilo 13, potem ko je njihovo število v 2023 doseglo 21.
V Evrospki uniji je bilo v letu 2024 povprečno 1,65 smrtne žrtve na 100.000 zaposlenih, v primerjavi z 1,64 smrtne žrtve v letu 2023. Manj kot eno smrtno žrtev na 100.000 zaposlenih so imeli v povprečju v Luksemburgu, Belgiji, Nemčiji ter na Švedskem in Nizozemskem. V Sloveniji je bilo leta 2024 1,37 smrtne žrtve na 100.000 zaposlenih, leto prej pa 2,21.
Najvišjo stopnjo med državami Evropske unije so evropski statistiki zabeležili v primeru Francije, in sicer 3,61 smrtne nesreče na 100.000 zaposlenih. Več kot 2,5 smrtne žrtve so imele tudi Bolgarija, Latvija, Romunija, Avstrija in Hrvaška.
Pri Eurostatu pri tem opozarjajo, da ima Francija poseben sistem za prijavljanje in priznavanje nesreč pri delu. Ta sistem običajno ne razlikuje med nesrečami, pri katerih je glavni vzrok delo, in nesrečami, ki se zgodijo na delovnem mestu. To pa lahko pripelje do večjega števila prijavljenih nesreč pri delu v Franciji v primerjavi z drugimi državami.
