Črnomaljska urgenca: Zaradi romskih pacientov morajo občasno na pomoč poklicati tudi policijo

Razprave o odnosu romskih pacientov do zdravstvenega sistema v Beli krajini trajajo že dolgo, še posebej zaradi preobremenjenih služb nujne medicinske pomoči. V javnosti se pogosto pojavljajo očitki o neupoštevanju pravil, nedovoljenih vstopih in zahtevah po takojšnji obravnavi. Janez Plut s črnomaljske urgence potrjuje, da so takšni primeri v Črnomlju veliko pogostejši kot v nekaterih drugih zdravstvenih domovih na Dolenjskem.

Pogoste zahteve za prednostno obravnavo in obhajanje sistema naročanja

V Zdravstvenem domu Črnomelj zaznavajo, da pripadniki romske skupnosti pogosto pričakujejo obravnavo mimo rednega sistema naročanja.

»V Zdravstvenem domu Črnomelj na tedenski oziroma občasno dnevno zaznavamo primere, ko pripadniki romske skupnosti pričakujejo prednostno obravnavo mimo rednega naročanja,« pojasni Plut in doda, da se mnogi obrnejo neposredno na službo nujne medicinske pomoči, ker »ne poznajo svojega osebnega zdravnika ali urnikov ambulant«.

Situacije so po njegovih besedah »razmeroma pogoste«, osebje pa jih poskuša reševati z razlago postopkov, a pogosto brez uspeha, saj razlage večinoma ne padejo na plodna tla.

Črnomaljski zdravstveni dom se redno sooča tudi z vstopanjem romskih pacientov ali njihovih spremljevalcev v ambulante med obravnavo drugih pacientov.

»Takšni primeri se pojavijo relativno pogosto, posamezniki pa pri tem niti ne prepoznajo, da s tem motijo delovni proces in posegajo v zasebnost drugih,« pojasnjuje Plut.

Osebje jih v takih primerih opozori in usmeri nazaj v čakalnico.

Pritisk na urgentno ambulanto in nerazumevanje nujnih in nenujnih stanj

Največ težav se pojavlja v urgentni ambulanti, kjer romski pacienti pogosto zahtevajo takojšnjo obravnavo.

»S pritiski za takojšnjo obravnavo se srečujemo razmeroma pogosto, predvsem kadar posamezniki ne prepoznajo razlike med nujnimi in nenujnimi stanji.«

Čeprav osebje pojasni triažna merila in usmeri paciente v ustrezno stopnjo obravnave, so pogosto neučinkoviti, saj gre, tako Plut, predvsem za nepoznavanje oziroma nenamerno napačno razumevanje zdravstvenega sistema.

Alarmni gumb in občasni klici policije

Čeprav v Zdravstvenem domu Črnomelj nimajo stalnih varnostnikov, so zaradi pogostih zapletov uvedli varnostne mehanizme.

»Stalne prisotnosti varnostnikov nismo uvedli, imamo pa nameščen varnostni alarmni gumb.«

Policijo pokličejo, kadar situacije postanejo nevarne ali jih osebje ne more več obvladovati. Ukrepi so, kot dodaja, namenjeni zagotavljanju varnega okolja za zaposlene in paciente.

Težave tudi pri spoštovanju pravil naročanja

Plut opozarja tudi na pogosto nepoznavanje zdravstvenega sistema, kar vpliva na upoštevanje pravil.

»Opažamo, da romski pacienti pogosto ne poznajo organizacije zdravstvenega sistema ter pomena naročanja in čakalnih vrst.«

Osebje se zato z njimi sproti pogovarja, pojasnjuje postopke in jih usmerja v pravilne oblike dostopa, vendar je delo težko, saj »enostavno ne želijo razumeti, kaj jim zdravstveno osebje želi povedati«.

Potreba po sistemskih spremembah in širšem vpogledu v problem

V Zdravstvenem domu Črnomelj so prepričani, da bi bile za učinkovitejše upravljanje takšnih situacij potrebne širše spremembe.

»Menimo, da bi določene sistemske in organizacijske izboljšave, zlasti na področju zdravstvene vzgoje ter podpore institucij pri zahtevnejših primerih, pripomogle k bolj učinkovitemu upravljanju teh situacij in razbremenitvi zdravstvenega osebja.« 

Plut tudi poudari, da se s podobnimi težavami soočajo tudi druge institucije na Dolenjskem.

»Predvidevam, da imajo tudi službe, kot so policija, gasilci, banke, trgovine, varnostne službe in centri za socialno delo svoje specifične izkušnje in poglede na omenjene skupnosti.« 

Opozarja, da zdravstvene ustanove predstavljajo le en, razmeroma majhen del sistema, kjer prihaja do stika z romsko skupnostjo, in da je, tako Plut, področje velikokrat popačeno predstavljeno, kar vodi do napačnih predstav in nerazumevanja.

V črnomaljskem zdravstvenem domu so torej  težave pri obravnavi romskih pacientov precej pogoste, zlasti v urgentni službi, kjer se pogosto soočajo z zahtevami po takojšnji obravnavi, nenapovedanimi vstopi in nerazumevanjem osnovnih pravil sistema. Čeprav osebje situacije rešuje z razlagami in usmerjanjem, to pogosto ne zadostuje.

Črnomaljski zdravstveni dom zato poudarja potrebo po sistemskih izboljšavah, predvsem na področju zdravstvene vzgoje, pa tudi po bolj celovitem pristopu države, ki bi v problem vključil vse javne službe.