Na Dolenjskem v treh mesecih podali že 15 predlogov za nujni odvzem otrok. Kdo prijavlja, zakaj in kaj sledi?

Na območju Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina se redno srečujejo s prijavami suma ogroženosti otrok, ki prihajajo iz različnih institucij, najpogosteje iz vrtcev in šol. Kako takšni postopki potekajo, kdaj se center odloči za nujni odvzem otroka, kam so otroci nameščeni in kdaj ter pod katerimi pogoji se lahko vrnejo v domače okolje, nam je pojasnila direktorica centra Brigita Mokbel, koordinatorica za preprečevanje nasilja na Centru za socialno delo Dolenjska in Bela krajina.

Na centru od leta 2023 posebej beležijo nove zadeve glede na izvor prijave. Podatki kažejo, da največ prijav o ogroženih otrocih prihaja iz vzgojno-izobraževalnih ustanov - lani je bilo takšnih 30. Sledijo prijave centra za socialno deo, ki jih je podal 29, policija pa 20. Prav toliko je bilo prijav iz zdravstvenih domov, s strani sorodstva in anonimnežev.

Skupno je bilo lani tako 94 prijav, kar je 30 manj kot leta 2024. Leta 2023 so jih zabeležili 104.

Kolikokrat prijavi sledi nujni odvzem?

Mokbelova poudarja, da nujni odvzem pomeni takojšnje ukrepanje v primerih hude ogroženosti. 

»Pomembno je pojasniti, da je nujni odvzem otroka dejanje centra za socialno delo, ko na podlagi hitre ocene s takrat razpoložljivimi podatki oceni, da gre za hudo stopnjo ogroženosti otroka oziroma obstajajo visoki dejavniki tveganja, ki lahko nadalje povzročijo hudo ogroženost otroka.« 

V takem primeru center otroka umakne iz ogrožajočega okolja, ukrep pa dokončno potrdi sodišče. 

»Po nujnem odvzemu otroka je center za socialno delo v skladu z družinskim zakonikom dolžan v 12 urah podati predlog za začasno odredbo o odvzemu otroka. Sodišče o predlogu odloči v 24 urah.«

Po podatkih centra se število predlogov za odvzem med leti precej razlikuje. 

Leta 2023 je center na sodišče podal pet predlogov za odvzem otrok, leto pozneje dva, letos pa že petnajst.  

»Center za socialno delo posreduje otroku v zaščito z nujnim odvzemom le v neizogibno potrebnih okoliščinah, ko je potrebno posredovati takoj.« 

Brigita Mokbel dodaja, da v primeru visoke stopnje ogroženosti center poda predlog za začasno odredbo o odvzemu otroka na sodišče, kar pomeni hitrejši postopek kot redni postopek za odvzem otroka.

Lani je bilo nujnih odvzemov pet, predlani devet, leta 2023 pa štiri.

Ko vrtec ali šola prijavi sum na ogroženost otroka

Vloga vzgojno-izobraževalnih ustanov je pri tem zelo jasno določena.

»Učitelji, vzgojitelji in drugi strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju so dolžni nasilje zaznati, ga dokumentirati in prijavljati.« 

Šola nato pisno obvesti center za socialno delo. V hujših primerih je treba ukrepati takoj.

»V primeru poškodbe pri fizičnem ali spolnem nasilju ali hudi psihični stiski otroka mora učitelj ali svetovalni delavec isti dan obvestiti center za socialno delo, izven poslovnega časa pa policijo.«

Huda, visoka, srednja in osnovna stopnja ogroženosti

Ko center prejme informacijo o ogroženem otroku, najprej opravi začetno oceno. 

»Prejeto informacijo o sumu ogroženega otroka center prouči, preveri ali že razpolaga z informacijami o družini in na podlagi znanih podatkov naredi začetno oceno ogroženosti.« 

Stopnja ogroženosti je lahko nizka, srednja, visoka ali huda. 

»V primeru informacij o fizičnem, spolnem ali hudem psihičnem nasilju nad otrokom se center takoj poveže s policijo,« pojasni Kraljeva.

Če center oceni, da je otrok hudo ogrožen, mora ukrepati takoj. 

»V primeru hude ogroženosti otroka je center dolžan otroka umakniti iz ogrožajočega okolja takoj in ga namestiti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod, še preden sodišče odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe.« 

Center mora nato v dvanajstih urah vložiti predlog za začasno odredbo o odvzemu otroka na sodišče, kjer mora slednje odločitev podati takoj oziroma najkasneje v 24 urah.

Če ogroženost ni najvišje stopnje, center za socialno delo preko različnih metod najprej poskuša pomagati družini.

Kam so otroci nameščeni po nujnem odvzemu?

Najpogosteje so otroci nameščeni v krizne centre. 

»Otroke do šestega leta starosti namestimo v krizni center za otroke, v Sloveniji imamo dva, v okviru Center za socialno delo Ljubljana in Center za socialno delo Maribor, starejše pa v krizni center za mlade, Dolenjski najbližja sta v Krškem in v Ljubljani,« pojasni Mokbel.

Namestitev je predvidena kot kratkotrajna rešitev, praviloma do 21 dni, vendar v praksi pogosto traja dlje. Razlogi za to so dolgotrajni sodni postopki, pomanjkanje rejniških družin ter zasedene kapacitete zavodov.

Sorojence praviloma namestijo skupaj, ločeno so lahko nameščeni le zaradi starosti ali varnosti. 

»Občasno je potrebno upoštevati tudi posebne okoliščine, da sorojence namestimo v različne krizne centre za mlade ali pa zaradi varnosti, ko je potrebno katerega otroka zaščititi z namestitvijo v bolj oddaljen krizni center.«

Najpogostejši razlogi za odvzem so nasilje, zasvojenosti in nizke starševske kapacitete. 

»Glede na dosedanje izkušnje se otroci najhitreje vrnejo, kadar se starši spopadajo z manj težavami oziroma manj kompleksnimi težavami naenkrat.«

Najpogostejše oblike ogroženosti otrok pa so zanemarjanje, psihično nasilje in fizično nasilje.

Mokbelova poudarja, da je zaščita otrok odgovornost celotne družbe. »Pokazatelj kvalitete življenja v družbi je odnos do najšibkejših članov.« Po zakonodaji mora vsak državljan prijaviti sum ogroženosti otroka.

Po njihovih izkušnjah je tudi uspeh največji, kadar je prijava podana dovolj zgodaj.