Andrej Mladenović, aktualni kočevski požupan in Rok Kofol, nekdanji Prebiličev študent spregovorila o svojem videnju predsednika Preroda.
»Pred volitvami me je Vlado poklical in vprašal, ali bi kandidiral na listi za občinskega svetnika. In, kot vsak normalen človek, sem rekel, »ni šans,« je malo za šalo, malo pa tudi zares svoj govor na včerajšnjem ustanovnem kongresu Prebiličeve stranke začel aktualni kočevski podžupan Andrej Mladenovič, prijatelj in tudi nekdanji sodelavec Vladimirja Prebiliča.
A Prebiliču ga je kmalu vendarle uspelo prepričati - kot pravi Mladenovič - s treznim razmišljanjem, brez obljub o »reševanju sveta« pač pa z osredotočenostjo na tisto, kar dejansko je rešljivo in pomembno za Kočevje.
»Eno od teh problemov je bilo gospodarstvo, drugo pa zadrževanje mladih in talentiranih ljudi v našem kraju, saj smo se takrat znašli v situaciji množičnega izseljevanja. In to je bilo tisto, kar me je prepričalo,« je začetke svojega sodelovanja s Prebiličem opisal Mladenovič.
Gospodarski razvoj in razcvet
In čez leta je, kot pravi, ta načrt obrodil sadove in danes je Kočevje povsem drugačno mesto, kot je bilo pred časom Prebiličevega županovanja.
»Kočevje je doživelo gospodarski razvoj in razcvet, a vendar menim, da to ni njegov največji uspeh. Najpomembnejše, kar je mestu in ljudem dal, je zagotovo to, da je Kočevje po dvajsetih, morda tridesetih letih znova dobilo upanje, zagon in vero v boljši jutri.
Mislim, da prav to potrebuje tudi Slovenija. In Prebilič to zagotovo zna in zmore,« je svoje misli sklenil Mladenovič.
Polne predavalnice
Rok Kofol, nekdanji študent Prebiliča na Fakulteti za družbene vede, pa je svoj nagovor začel povsem v njegovem slogu. »Smo vsi na krovu? je namreč stavek, ki ga pozna vsak Prebiličev študent in s katerim je ta, ne le preveril poslušnosti oziroma prisotnosti na predavanju, pač pa tudi sledenja oziroma razumevanja teme, ki jo predava.
In to so, po mnenju Kofola, slednji zelo cenili.
»Ne vem, če vsi poznate tipično študentsko življenje danes, ampak, študentom ni vedno prioriteta sam študij, radi tudi »živimo življenje«, hodimo na zabave - predvsem ob četrtkkih zvečer - kar pomeni, da so ob petkih zjutraj predavalnice po ljubljanskih fakultetah večinoma prazne.
No, pri profesorju Prebiliču pa ni bilo tako. Vsak petek je bila njegova predavalnica polna in zdi se mi, da to ogromno pove.«
Nekdanji študent iskreno
»Ste človek, ki res verjame v to, kar predava in zna svoje znanje in izkušnje predati tudi naslednjim generacijam.
Verjamem, da smo mu vsi študenti hvaležni za te spretnosti in verjamem, da bo slednje na državni ravni znal predati tudi državljanom Slovenije - ljubezen, zanimanje in upanje v politiko, ki je žal v Sloveniji upadlo.
A srčno verjamem, da ga vi, gospod Prebilič, znate obuditi nazaj,« pa je svoje videnje Prebiličeve osebnosti in tudi sposobnosti opisal njegov nekdanji študent in podpornik.
