Izpusti toplogrednih plinov iz gospodinjstev predlani najnižji v devetih letih.
Količine izpustov toplogrednih plinov iz gospodinjstev so se leta 2023 v medletni primerjavi zmanjšale za 8,7 odstotka na 3186 kiloton ekvivalenta ogljikovega dioksida, s čimer so dosegle najnižjo vrednost po letu 2014. Upadli so tudi izpusti toplogrednih plinov iz proizvodnih dejavnosti, in sicer za 4,1 odstotka na 11.208 kiloton ekvivalenta.
Skupna količina izpustov toplogrednih plinov v slovenskem gospodarstvu se je leta 2023 v medletni primerjavi zmanjšala za 5,2 odstotka na 14.393 kiloton ekvivalenta ogljikovega dioksida, je pred dnevi objavil državni statistični urad.
Tega leta so se znižale vrednosti treh od petih kazalnikov, povezanih z viri emisij, ki prikazujejo vplive človekovih dejavnosti na podnebne spremembe.
Najbolj je upadla vrednost kazalnika skupne energetske intenzivnosti proizvodnih dejavnosti v nacionalnem gospodarstvu, in sicer za 5,6 odstotka na 5,4 terajoula na milijon evrov.
Prav tako sta se znižali vrednosti kazalnikov skupne rabe energije v nacionalnem gospodarstvu (za 3,7 odstotka) in rabe energije v gospodinjstvih na prebivalca (za tri odstotke). Po drugi strani je delež fosilnih goriv v oskrbi z energijo leta 2024 zrasel za 0,7 odstotne točke na 56,6 odstotka, vrednost kazalnika oskrba z energijo pa se je zvišala za 3,9 odstotka na 267.401 terajoulov.
Med kazalniki, ki prikazujejo vplive podnebnih sprememb na različne ekosisteme, se je intenzivnost črpanja vodnih virov po oceni Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo leta 2022 v Sloveniji drugo leto zapored znižala, tokrat za 11 odstotkov. Količina načrpane vode je predstavljala 5,6 odstotka vseh razpoložljivih sladkovodnih virov.
Spremembe tudi na vremenskem področju
Povprečna temperatura zraka na ravni Slovenije je leta 2024 po podatkih Agencije RS za okolje prvič presegla povprečje obdobja 1961-1990 za več kot tri stopinje Celzija. Zaznani odklon je znašal 3,15 stopinje Celzija in je bil največji doslej. Poleg tega je bilo lansko leto tretje zapored, ko je bila dosežena nova največja vrednost odklona.
Pri kazalnikih, ki prikazujejo prizadevanja za blaženje posledic podnebnih sprememb, je delež skupnih subvencij in podobnih transferjev, povezanih s podnebnimi spremembami, leta 2022 narasel za 0,01 odstotne točke na 0,08 odstotka bruto domačega proizvoda.
Delež davkov na energijo in promet med skupnimi davki in socialnimi prispevki upada zadnjih osem let. Lani je predstavljal 7,11 odstotka vseh davkov in se je tako v primerjavi z letom 2016 zmanjšal za več kot tretjino.
Kazalniki, ki prikazujejo prilagajanje posledicam podnebnih sprememb, so po navedbah statističnega urada pokazali pozitivne premike. Delež kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so vključena v sistem kontrole ekološkega kmetovanja, se je od leta 2004 povečal za 2,5-krat. Lani je zrasel za 0,6 odstotne točke in dosegel 11,9 odstotka.
Vrednost kazalnika učinkovitosti uporabe vode, katerega cilj je spodbuditi izboljšanje učinkovite rabe vode tako v gospodarstvu kot družbi, je v Sloveniji leta 2022 po oceni Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo zrasla za 15 odstotka na 56 dolarjev (47 evrov) na kubični meter vode.
