Kristjani so s polnočnicami pričakali božič.
Kristjani po vsem svetu so pri polnočnih mašah z molitvijo, pesmijo in branjem svetopisemskih odlomkov pričakali božič. Slovesna bogoslužja so potekala v duhu miru, upanja in povezanosti.
Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je v pridigi med drugim pozval k zavrnitvi vseh oblik nasilja ter k medsebojnemu spoštovanju in dialogu.
Pridiga Andreja Sajeta v novomeški stolnici
V svoji pridigi v novomeški stolnici je Saje dejal, da božič ni zgolj romantična pripoved ali čustveno ganljiv spomin, ampak gre za neposreden prihod Boga, tukaj in zdaj.
S tem je Bog pokazal, da ni zgolj oddaljen opazovalec sveta, temveč da vstopa v našo krhkost in negotovost človeškega bivanja, med drugim tudi zato, da bi povedal, da nobena tema ni pretemna in da nobeno življenje v njegovih očeh ni prezrto.
Božično sporočilo miru je po ocenah škofa danes skrajno aktualno - ne samo v svetu, zaznamovanem z vojnami in krvavimi konflikti, temveč tudi v našem okolju, družinah, na delovnih mestih in v javnem prostoru.
Zavrnitev nasilja in spoštovanje življenja
»Prevečkrat se namreč srečujemo z grobostjo, izključevanjem, z govorom, ki rani, in z dejanji, ki poglabljajo razdeljenost. Zato ne ostanimo brezbrižni do tega, kar se dogaja okoli nas. Božično oznanilo nas kliče, da zavrnemo vsako obliko nasilja, ne le fizičnega, temveč tudi besednega, kulturnega in simbolnega,« je pozval Saje.
Podobno je ljubljanski nadškof Stanislav Zore med mašo za domovino pozval k spoštovanju življenja od spočetja do naravne smrti in k večji podpori družinam ter mladim.
Potrditev pomena solidarnosti in podpore
Saje je poudaril tudi potrebo po krepitvi struktur in pobud, ki varujejo življenje in dostojanstvo človeka, od zdravstvenega sistema, socialnih služb, vzgoje in izobraževanja, do konkretnih solidarnostnih mrež.
Spoštovanje življenja ni ideološko vprašanje, temveč vprašanje civilizacijske zrelosti in človečnosti.
Na božič naj se ne pozabi na uboge, ranjene in vse, ki trpijo zaradi bolezni, osamljenosti, krivic, vojn, migracij ter revščine, pa tudi na tiste, ki na praznik delajo, kot so zdravstveni delavci, reševalci, policisti, vojaki, gasilci in energetski delavci.
Pridiga ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta
Po besedah Zoreta je bilo Jezusovo rojstvo zgodovinski dogodek, kakšnega do takrat še ni bilo in ga tudi nikdar več ne bo.
S svojim rojstvom je Jezus tako močno vstopil v svet, da ostaja navzoč v svetu do konca sveta,« je dejal med pridigo v ljubljanski stolnici. Ob božiču je povabil vse, da se podajo na pot pogovora s seboj, z Bogom in svojimi najbližjimi ter sprejmejo luč, ki je zasvetila sredi noči.
Pridiga mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v pridigi med polnočnico poudaril razliko med Jezusovim rojstvom v miru in tišini pred več kot 2000 leti ter današnjim hrupom in hitrim tempom življenja, ki nedvomno lahko vodi k izgubi življenjske orientacije.
Pozval je, naj molitev vključuje tudi vojne v Ukrajini in drugih kriznih območjih, kjer ljudje trpijo. Sklical je, da božji dar in luč prinesejo mir in varnost v svet.
Božične maše in praznovanja v Sloveniji
Božične maše bodo potekale tudi skozi ves dan, med drugim osrednja maša v ljubljanski stolnici ob 9. uri ter ob 10. uri v mariborski in novomeški stolnici.
Osrednje evangeličansko božično bogoslužje bo v evangeličanski cerkvi v Bodoncih, vodil ga bo duhovnik Simon Sever.
Papež Leon XIV. bo mašo vodil v baziliki svetega Petra ob 10. uri, opoldne pa podelil tradicionalni blagoslov 'urbi et orbi'.
Božič velja za drugi največji krščanski praznik. Sveto pismo opisuje Jezusovo rojstvo pri Jožefu in Mariji v majhnem Betlehemu, kjer je dete položeno v jasli v hlevu.
V Sloveniji božič obeležujejo katoliški in evangeličanski verniki 25. decembra, ko je tudi dela prost dan, medtem ko del pravoslavnih vernikov, kot Srbska pravoslavna cerkev, sledi drugačnemu koledarju in ga praznuje 7. januarja.
