V pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem je državni sekretar Matevž Frangež razkril, kako blizu zaprtju je bila novomeška tovarna in zakaj se mora slovenski industrijski model v prihodnjih letih bistveno spremeniti.
Novomeški Revoz je bil še leta 2022 v položaju, ko zaprtje tovarne ni bilo zgolj teoretična možnost.
To je v zadnjem izmed pogovorov Evropa z Matjažem Nemcem, ki jih vodi evropski poslanec Matjaž Nemec, poudaril državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.
Usoda tovarne leta 2022 ni bila samoumevna
Frangež je v pogovoru razkril, da je bil ob njegovem prihodu na funkcijo položaj v Revozu izjemno resen.
»Vedel sem leta 2022, ko sem postal državni sekretar, da usoda 'fabrike' visi na nitki in da je najbolj enostaven odgovor lastnikov francoskega Renaulta to, da tovarno izklopijo zaradi dejstva, da imamo veliko presežnih proizvodnih zmogljivosti v Evropi,« je povedal državni sekretar.
Po njegovih besedah je bil pritisk na novomeško tovarno del širših razmer v evropski avtomobilski industriji, kjer so presežne zmogljivosti in izguba tehnoloških prednosti postavile pod vprašaj več proizvodnih lokacij.
Od grožnje zaprtja do nove proizvodnje
Preobrat je bil po Frangeževih besedah mogoč predvsem zaradi hitrega odziva države in usklajenega delovanja z lastniki.
»Ne z odnosom, z res veliko odzivnostjo države in nenazadnje tudi s spodbudami, smo res zgradili pot do tega, da se v teh dneh začenja serijska proizvodnja električnega Twinga, ki mu bodo v Novem mestu kmalu sledila tudi dva dodatna druga modela,« je dejal.
Za Revoz to pomeni novo razvojno sidro v obdobju, ko se avtomobilska industrija pospešeno preusmerja v elektrifikacijo in prilagajanje okoljskim zahtevam.
Revoz kot primer širših industrijskih sprememb
Frangež je v pogovoru poudaril, da zgodba Revoza ni osamljen primer, temveč jasen kazalnik sprememb, ki čakajo slovensko industrijo.
»Dejstvo pa je, da se slovenski razvojni model, kakršen je veljal zadnjih 50 let, počasi izteka,« je opozoril.
Po njegovih besedah Slovenija ne more več graditi konkurenčnosti na nizkih stroških, temveč bo morala iskati nove vire dodane vrednosti v znanju, tehnologiji in produktivnosti.
Nemška kakovost za slovensko ceno ni več realnost
Po mnenju državnega sekretarja Matevža Frangeža bo prihodnost industrijskih obratov, tudi Revoza, odvisna od sposobnosti prilagajanja novim razmeram, tehnoloških prehodov in dolgoročne konkurenčnosti v vse zahtevnejšem evropskem okolju.
»Pričakovati, da bomo delali po nemški kakovosti za slovensko ceno, preprosto ne bo več mogoče,« je bil jasen Frangež.
Zgodba Revoza tako po njegovih besedah postaja simbol širšega vprašanja, kako bo Slovenija v prihodnjih letih ohranila industrijo v času, ko se razmere na evropskem in globalnem trgu hitro spreminjajo.
