Občutljive dlesni so pogosta težava, ki lahko močno vpliva na vaše ustno zdravje in splošno počutje.
Čeprav se mnogi soočajo z blagimi simptomi, kot sta rahlo krvavenje ali nelagodje med ščetkanjem, lahko občutljivost dlesni signalizira resnejše težave, kot so vnetje, okužbe ali celo bolezni dlesni.
Razlogi za občutljivost so lahko zelo raznoliki – od nepravilne ustne higiene, hormonskih sprememb, do uporabe neprimernih zobnih past.
Večina ljudi se ob pojavu kakršnegakoli krvavenja nemudoma odpravi na urgenco ali v dežurno ambulanto, kjer jih zdravniško osebje ustrezno oskrbi, v primeru manj zaskrbljujočih stanj pa vsaj na posvet k osebnemu zdravniku.
Nasprotno krvavenje v ustni votlini še vedno velja za nekaj povsem običajnega, čeprav to, če se ga ne zdravi, vodi v težje bolezni zob in obzobnega tkiva, predvsem pa velja, da je vnetje dlesni lažje preprečiti kakor zdraviti.
Iz tega razloga je smotrno dobro poznati znake, ki opozarjajo na vnetje dlesni in se temeljito poučiti o ustrezni ustni higieni, ker je ta nedvomno najučinkovitejša preventiva.
O nastanku vnetja dlesni oziroma gingivitisu, vzrokih in dejavnikih tveganja za pojav vnetja dlesni ter pravilni ustni higieni svetujejo zobozdravniki in ustni higieniki iz Zobozdravstvenega centra Diamant z ordinacijami v Ljubljani ter Celju.
Vnetje dlesni odraža prekomerno kopičenje oblog
Zob obdaja mehko tkivo, imenovano dlesen, v prostoru med obema (zobom in dlesnijo) pa se nahaja dlesni žleb. V njem se zaradi težje dostopnosti, prav tako na robu dlesni, na zalivkah, prevlekah in protezah, neprestano nabira plank, mehka nemineralizirana masa, prilepljena na zobno površino.
Plank tvorijo bakterije, mrtve celice, ostanki hrane in slina, če ga redno ne odstranjujemo, pa povzroči vnetje dlesni.
Gre za neprijeten občutek, ki je posledica prekomernega kopičenja oblog na zobeh, zaradi česar se ga povezuje z občutkom kosmatih zob. Je neviden in povzroča bolečino, oteklino ali krvavenje dlesni ter je lahko znanilec najbolj razširjene kronične bolezni dlesni, paradontoze.
Paradontoza je zaradi svoje razširjenosti s strani stroke proglašena za civilizacijsko bolezen, revija New York Times pa jo je leta 2004 označila za tihega ubijalca.
Ker so zobje s korenino vraščeni v čeljustno kost, so namreč povezani z ostalimi deli telesa, glede na to, da bolezen obzobnih tkiv neposredno ob zobu povzroča žepke, napolnjene z bakterijami, ki se ob napredovanju vnetja dlesni še poglobijo, pa vodi v popolno izgubo obzobnih kosti, kar pomeni, da zobje sčasoma izpadejo. Razvija se počasi, kronična okužba pa se prenaša in vpliva na zdravje celega organizma.
Vnetje dlesni tako ni stanje, ki se ga sme zapostaviti, kajti pravočasno in redno odstranjevanje planka prepreči mineralizacijo, z drugimi besedami nastanek zobnega kamna. Poleg tega ustrezno zdravljenje simptome izboljša že v nekaj dneh, a gre v osnovi vendar za dolgotrajen postopek.
Preventiva je vedno veliko boljša izbira kakor kurativa
Zobne obloge, ki so posledica prisotnosti sline v ustni votlini in uživanja hrane ter pijač, se naberejo že v nekaj urah. Kljub temu te ne povzročajo težav, če so s ščetkanjem še v mehkem stanju odstranjene vsaj dvakrat dnevno, zobni kamen pa s strani ustnega higienika enkrat do dvakrat letno.
Problem nastane, ko zobne obloge mineralizirajo in se pojavi vnetje dlesni, na katerega opozarja krvavenje dlesni. Takrat je treba nujno obiskati zobozdravnika in ustnega higienika, ki posameznika poučita o ustrezni ustni higieni ter podata predlog zdravljenja vnetja dlesni, seveda pa kot preventiva poleg ščetkanja najbolje učinkujejo redni zobozdravniški pregledi ter zdrav življenjski slog.
Sicer med dejavnike tveganja za vnetje dlesni sodijo stres, hormonske spremembe, oslabljen imunski sistem, pomanjkanje določenih vitaminov, genske predispozicije, sladkorna bolezen in kajenje.
Za osnovo pa vendar velja pravilna, redna ustna higiena, ki vodi k rožnatim, čvrstim, nekrvavečim dlesnim. Dlesni, ki so vnete, je nasprotno mogoče prepoznati po pordelosti, nabreklosti, občasno gnoju in krvavenju.
Redna, ustrezna ustna higiena lahko vnetje dlesni v celoti prepreči
Eno temeljnih področij delovanja zobozdravnikov in ustnih higienikov v Zobozdravstvenem centru Diamant je izobraževanje javnosti o pomenu ter tehnikah pravilne ustne higiene.
S to je možno ohraniti lep nasmeh, hkrati pa preprečiti nastanek vnetja dlesni in številnih drugih bolezenskih stanj zob ter obzobnih tkiv. Natanko zato v nadaljevanju podrobneje navajajo, kateri pripomočki morajo biti del vsakega seta za ustno higieno.
Zobna ščetka
Zobe je treba očistiti z zobno ščetko mehkih, gostih ščetin najmanj dvakrat dnevno, običajno zjutraj in zvečer. Zobna ščetka se na zobne površine položi na način, da polovica ščetin prekriva dlesen, polovica pa zobe, nakar se opravljajo majhni krožni gibi.
Neodvisno od tega zobna ščetka doseže le tri od skupno petih ploskev vsakega zoba (sprednjo, zadnjo in grižno), zaradi česar izključno z njeno uporabo vnetja dlesni ni mogoče preprečiti, saj se med zobmi nabirajo bakterije.
Medzobne ščetke in zobna nitka
Medzobne prostore najučinkoviteje očistijo medzobne ščetke ustrezne velikosti, kjer je prostor med zobmi tesen ali težko dostopen pa zobna nitka.
Slednja se prav tako priporoča za čiščenje zobnih vsadkov, mostičkov in fiksnega ortodontskega aparata, a mora biti njena uporaba pravilna, ker v nasprotnem obstaja tveganje za poškodbo, tudi vnetje dlesni.
Nitka se ovije okoli sredincev in premika s pomočjo palcev, ki nadzorujeta gibanje. Najprej z žagajočimi gibi vstavita nitko med zobe, poskrbita, da nitka vsako posamezno zobno ploskev zaobjame v obliki C, nato pa doseže še prostor pod dlesnijo in celotno površino očisti z rahlimi potegljaji po dlesni navzgor. Nazadnje palca nitko z žagajočimi gibi odstranita iz medzobnega prostora ali pa to preprosto izvlečeta.
Tehnika čiščenja medzobnega prostora z medzobnimi ščetkami je nekoliko drugačna. Ščetka gibljivega, tankega, vzdržljivega žičnega jedra in dolgih, mehkih ščetin se vstavi v medzobni prostor pri sami dlesni, se do konca potisne vanj ter nato z mehkimi potegi izvleče.
Pri tem vsak medzobni prostor zahteva prilagojeno velikost medzobne ščetke, saj v nasprotnem ti niso očiščeni, kar lahko vodi v vnetje dlesni.
Zobna pasta
Osnovno sredstvo za zmanjšanje pojava kariesa in preprečevanja vnetja dlesni je prav zobna pasta, ki mora, da bi bila učinkovita, vsebovati fluoride. Ti ojačajo sklenino, zato je ta odporna proti delovanju kisline, v začetni fazi kariesa pa fluoridi celo omogočijo regeneracijo delno že načetih zobnih ali obzobnih tkiv.
Poleg fluoridov zobna pasta vsebuje abrazivne delce, detergente, antiseptike, arome, sladila, konzervanse, vodo in sredstva za ohranjanje konsistence.
Ustna voda
Uporaba ustne vode ni obvezna, vsekakor pa se je ne priporoča uporabljati redno, temveč samo takrat, ko je mehansko čiščenje zob in obzobnih tkiv oteženo ali zaradi točno določenih vzrokov (denimo operacije) onemogočeno.
Ključno je, da ustna voda, katere namen je preprečevanje vnetja dlesni, deluje antiseptično, protivirusno in protimikrobno ter ima čim manj stranskih učinkov, dobro pa se je tudi izogibati ustnim vodam, ki vsebujejo alkohol, močne arome in penila SLS.
Uporaba vseh navedenih pripomočkov za ustno higieno zmanjša in v večini primerov prepreči pojav vnetja dlesni, v kolikor je vnetje dlesni že prisotno, pa se je vsekakor najbolje čim prej zglasiti v zobozdravniški ordinaciji.
V Zobozdravstvenem centru Diamant, zasebni zobozdravniški ambulanti brez koncesije, čakalnih dob ni, vsak pacient pa je deležen toliko pozornosti, kolikor je zahteva njegovo stanje v ustni votlini.
