Letos obeležujemo 40 let organiziranega odziva na HIV v Sloveniji - preventiva in kakovostno zdravljenje ohranjata nizko stopnjo epidemije, a zgodnje odkrivanje okužb pa ostaja ključni izziv.
V letu 2025 v Sloveniji zaznamujemo 40-letnico organiziranega odziva na epidemijo okužbe s HIV oziroma aidsa.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da se Slovenija že od začetka uvršča med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije.
Čim bolj zgodnja postavitev diagnoze ostaja največji izziv, saj so številne diagnoze še danes postavljene pozno.
Učinkovita preventiva in odziv stroke
Epidemija okužb s HIV v Sloveniji je po besedah strokovnjakov zelo dobro obvladana, predvsem zaradi hitrega in učinkovitega odziva stroke.
Slovenija se uvršča med države z najnižjo prijavno pojavnostjo novih diagnoz okužbe s HIV na svetu.
Delež okuženih v nobeni skupini prebivalcev z višjim tveganjem nikoli ni presegel pet odstotkov, je pojasnila Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ocenjeno število okuženih in uspešno zdravljenje
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ocenjujejo, da v državi živi približno 1000 ljudi z okužbo s HIV, približno desetina pa za svojo okužbo še ne ve.
Tisti, ki so diagnosticirani, večinoma prejemajo učinkovito zdravljenje, s katerim ne morejo prenesti okužbe na druge ter imajo občutno izboljšano kakovost življenja in daljšo življenjsko dobo.
Zgodovina prvih primerov in spremljanje epidemije
Prve diagnoze okužbe s HIV so v Sloveniji postavili leta 1985 pri osebah s hemofilijo, ki so prejemale okužene krvne pripravke.
Leta 1986 je sledilo testiranje vse darovane krvi, leto kasneje pa vzpostavitev epidemiološkega spremljanja okužb.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije so leta 1993 začeli spremljati tudi priložnostne vzorce med nosečnicami in pacienti z znaki spolno prenosljivih okužb.
Stanje v letu 2025
Do 2. novembra 2025 je diagnozo okužbe s HIV prejelo 27 oseb, kar je 15 manj kot v celem letu 2024. 7
Dodatno je bilo prijavljenih deset primerov oseb, ki so se letos začele zdraviti ali zdravljenje nadaljevale v Sloveniji, diagnozo pa so prejele že v tujini.
Trend po skupinah prebivalstva
Pogostost okužb med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je relativno visoka, a absolutne številke ostajajo nizke.
Do 2. novembra je bilo zabeleženih osem novih diagnoz v tej skupini, od skupno 24 primerov pri moških.
Prvič doslej pa je bilo več novih diagnoz heteroseksualnih okužb kot med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Kombinirana preventiva kot ključ do uspeha
Relativno nizko število novih okužb je posledica dostopnosti testiranja v skupnosti, takojšnjega začetka zdravljenja in dostopnosti PrEP-a za posameznike z zelo tveganim vedenjem.
Pozne diagnoze – največji izziv
Med 27 novimi primeri je bilo kar 17 poznih diagnoz.
Strokovnjaki opozarjajo, da je testiranje premalo razširjeno in da bi bilo treba zdravstvenim delavcem pri osebah z višjim tveganjem test za HIV ponuditi pogosteje in sistematično.
Potencial digitalizacije epidemiološkega spremljanja
Po oceni Irene Klavs bi lahko k zgodnejšemu diagnosticiranju bistveno prispevala digitalizacija epidemiološkega spremljanja.
S sprotnim zbiranjem podatkov bi lahko epidemiologi zdravnike neposredno opozarjali na potrebo po boljšem testiranju v rizičnih skupinah.
Omejen dostop do testiranj
Mojca Matičič z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana poudarja, da so glavna težava pomanjkanje testirnih mest in zmogljivosti.
Čeprav imajo zavarovane osebe prost dostop do ambulant za spolno prenosljive okužbe brez napotnice, so te na voljo le v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju.
