Družina Oražem iz Kočevja: zapuščina štirih generacij.
Zapuščina družine Oražem iz Kočevja prestavlja globoko povezanost družinske zgodovine in osebne identitete, hkrati pa tudi odlično prikaže duh časa, v katerem so živeli. Vsega tega so se v družini Oražem dobro zavedali, zato so - začenši z Jakobom Oražmom (1859-1940) - vso dokumentacijo, fotografije, etnološke predmete, knjige, umetnine in podobne stvari skrbno hranil.
Mnogo predmetov, dokumentov in umetnin je z zavedanjem o ohranjanju in trajnem varovanju že prešlo v muzejsko hrambo. 60 predmetov bo moč na novo videti tudi v Pokrajinskem muzeju Kočevje.
Od nekdaj (po)znani širom kočevsko-ribniškega območja
Družina Oražem je bila že od 19. stoletja močno vpeta v gospodarsko in kulturno dogajanje v domačem kraju. Začetki segajo že v čas pred prvo svetovno vojno, ko je Jakob Oražem (1859-1940) leta 1881 ustanovil Tovarno telovadnega orodja JOR v Ribnici.
Njegov prvi sin Stanko Oražem (1887-1965), najstarejši izmed osmih otrok, ki se je po šolanju vrnil v Ribnico in tam pomagal vzpostaviti javno razsvetljavo, je po koncu prve svetovne vojne prišel v Kočevje kot vodja obrata mestne vodarne in elektrarne.
Za bogato zapuščino dokumentov, fotografij in predmetov pa so z največjo mero skrbnosti hranili dve leti nazaj preminuli sin Dušan z ženo Leo, ki se je od nas poslovila pred kratkim, in njun sin Vito Oražem.
»Umetnine izgubijo smisel, če zapustijo okolje, v katerem in za katerega so bile ustvarjene«
Zgornja misel je po smrti staršev vodila Vita Oražma in njegovo soprogo do odločitve, da zbirko na novo strukturirata.
Odločila sta se, da umetnine, ki so vezane na delovanje Likovnega salona Kočevje ter umetnine ustvarjalcev, ki izhajajo iz Kočevja oziroma so se v Kočevju udejstvovali, ponudita za odkup oziroma kot donacijo in v trajno varstvo Pokrajinskemu muzeju Kočevje.
Del zbirke Oražmovih tudi v Pokrajinski muzej Kočevje
Letos je tako Pokrajinski muzej Kočevje z odkupom in donacijo Vita Oražma pridobili del zbirke družine Oražem.
Družina Oražem je s svojo zbirateljsko strastjo podpirala umetnike in njihovo ustvarjanje ter hkrati spodbujala likovno kulturo na Kočevskem.
Gre za dela umetnikov, kot so Stane Jarm, Rada Šuštar, Matija Glad, Milan Butina, Rudi Uran, Božidar Jakac, France Godec, Franjo Smole, Peter Adamič in drugi. Pridobljena zbirka obsega skupno 60 enot. Od tega predstavlja odkup 32 enot, donacija 18 enot in trajna hramba deset enot.
Zbirka za muzej predstavlja pomembno dopolnitev obstoječe likovne zbirke, predvsem pa je pomembno, da se zbirka ohranja v celoti.
Le s tem lahko dosežemo dolgoročno integriteto, doslednost in kontekst celotne zbirke, ne le posameznih predmetov z namenom ohranjanja zgodovinskega, kulturnega in znanstvenega pomena.
Na ta način muzej lahko zagotovi, da bo celovita vrednost zbirke, vključno z njenimi zgodbami in konteksti, ohranjena za prihodnje generacije.
