Navidezni mir in skriti kaos, to je izpoved policista z Dolenjske.
Na družbenih omrežjih je v minulih dneh za veliko pozornosti poskrbel zapis nekdanjega policista Policijske uprave Novo mesto, ki je 26 let službovanja strnil v pretresljivo izpoved o delu na območjih, kjer se policisti vsakodnevno srečujejo z nasiljem, napetostmi in izzivi pri delu z Romi, ki jih širša javnost pogosto sploh ne vidi.
V zapisih, ki jih objavlja Instagram profil vsismolahkoAco, avtor poudarja, da je v Policijo vstopil »z globokim spoštovanjem, ker je to organ, ki služi ljudem«, ter da ni nikoli obsojal nikogar na podlagi vere, narodnosti ali rase.
A realnost terena ga je po letih dela trdo prizemljila.
»V Sevniškem območju je bilo mirno. Potem je prišlo Krško …«
Kot opisuje, na območju Policijske postaje Sevnica z Romi večjih težav ni imel – prihajali so, kradli, odšli, nasilja pa skoraj ni bilo.
Povsem drugače pa je bilo leta 2008, ko je bil premeščen na območje Policijske postaje Krško. Tam se je soočil s konfliktnimi skupinami, ki so se množično spopadale.
»Ko smo prišli na kraj, je bilo tam 50, 60, včasih 80 ljudi. Letelo je perje, steklenice, kamenje. Šele ko smo odpeljali najhujše pijane kričače, je nastal navidezni mir.«
Novo mesto je »drug svet«
»V Novo mesto sem prišel po spletu okoliščin. To je bil drug svet.«
Po premestitvi v Novo mesto je, kot pravi, hitro spoznal, da je situacija bistveno hujša. Že ob prvih intervencijah je naletel na odpor in napade, ko sta v Žabjeku v službeno vozilo priletela dva kamna.
Na steklih so imeli na srečo nameščene mreže. »Gremo naprej, tako je tukaj. Če stopiš ven, dobiš kamen v glavo,« je komentiral njegov sodelavec.
Dodaja, da je bil kot 43-letni novinec v okolju šokiran nad tem, kar je videl. Po njegovem so bili policisti kadrovsko podhranjeni, preobremenjeni in v stalni defenzivi.
»Če bi napisal vse, kar se je tukaj dogajalo, bi kdo bruhal«
V izpovedi pojasnjuje, da so policisti na sestankih predlagali ukrepe – med drugim zmanjšanje socialnih transferjev za skupnost, ki po njihovem povzroča največ težav.
A predlogi niso bili sprejeti, ker bi to »povečalo število kaznivih dejanj«.
»Situacija je bila že takrat izpod nadzora, mi pa smo jo morali navzven prikazovati kot obvladano,« piše nekdanji policist.
Leta 2016 je sam zapustil policijo. V zapisu ne skriva razočaranja nad sistemom in vodstvom, ki po njegovih besedah ni želelo priznati resnosti razmer.
»Izgubiti nisem imel kaj. Odšel sem. Žalostno pa je, da je moral nekdo umreti, da se je sploh kaj premaknilo - če se sploh je.«
Njegova anonimna, a izčrpna pripoved odpira več pomembnih tem - varnost policistov, obvladovanje romske problematike na terenu, kadrovsko stisko v policiji ter pomanjkanje sistemskih rešitev, ki bi dolgoročno razbremenile tako policiste kot lokalno prebivalstvo.
Objava se hitro širi po družbenih omrežjih, številni pa opozarjajo, da izpoved ni osamljen primer, temveč odsev dolgoletnih težav, ki jih pristojni prelagajo iz leta v leto.
