Na današnji dan mineva petindvajset let od smrti Pie Mlakar.
Doktorju filozofije in kemije ter njegovi ženi Marie, hčeri univerzitetnega profesorja, se je leta 28. decembra 1908 rodila hčerka Maria Luiza Pia Beatrice Scholz. Slovenci jo najbolje poznamo kot Pio Mlakar.
Družina se je v naslednjih desetletjih selila po Nemčiji, kjer je želela postati balerina, s preselitvijo k sorodnikom v Hamburg pa je te sanje tudi uresničila.
Študirala je ples pri Rudolfu von Labanu, teoretiku modernega plesa. Tekom študija je spoznala Pina Mlakarja, s katerim sta šolanje nadaljevanje tudi na Koreografskem inštitutu v Berlinu.
Pia in Pino sta se poročila že leta 1929 na Rabu, njuna poročna priča pa je bil Edvard Kocbek. V naslednjih letih sta se jima rodila Veronika in Tomo.
Pia in Pino sta plesala in koreografirala skupaj, pred drugo svetovno vojno delovala na številnih evropskih odrih, po njej pa svoj dom našla v Ljubljani. Pino, rojen v Novem mestu, je z ženo v neločljivih 73 letih koreografiral približno petdeset baletov. Skupaj sta napisala knjigo o zgodovini plesne umetnosti Unsterblicher Theatertanz, ki je izšla v nemščini, svoje življenje pa sta predala baletu, jadranju in družini.
Pia je bila med letoma 1945 in 1952 baletna plesalka v ljubljanski Operi. Dve leti zatem je postala vodja baleta in koreografinja, medtem ko je njen mož opravljal delo predsednika Društva baletnih umetnikov Jugoslavije in rednega profesorja na AGRFT.
Med baleti, ki sta jih ustvarila, so Prometejeva bitja, Srednjeveška ljubezen, Lok, Vrag na vasi, Igra kart in druge. V zgodovini bo izstopala koreografija za plesni film Ples čarovnic, v Piinem življenju pa samostojna koreografija Plesalec v sponah iz leta 1956.
Sama je sicer s plesom prenehala leta 1949, v naslednjih letih pa se ji je pri »pokoju« pridružil tudi mož. Že prej, a bistveno bolj po tem obdobju, sta svoje življenje zapisala potovanjem in jadranju.
Zdi se, da bosta s svojo jadrnico Galeb, ki je filmsko zaživela tudi v zadnjem filmu Vincija Vogua Anžlovarja Tartinijev ključ, živela večno.
Kako pa sta Pia in Pino Mlakar povezana z Dolenjsko?
Zelo tesno. Pino, rojen Novomeščan, je že v tridesetih letih kupil zemljišče v Ločni ob Krki. Domačijo, ki sta jo s pomočjo prijateljev gradila do leta 1960, sta poimenovala Pas de deux (Korak v dvoje).
Ko sta želela dodati še plesno središče, katerega osrednji del bi bila baletna dvorana, je nasproti prišla Skupščina občine Novo mesto, ki je prostor domačije namenil zazidavi za potrebe tovarne Krka.
Pina so leta 1971 razlastili, po večletni bitki pa je prišlo do dogovora, kjer sta lahko zakonca v domačiji ostala do smrti zadnjega zakonca. Domačija je še danes trn v peti mnogih pogovorov o njuni zapuščini.
Pia in Pino sta bila razglašena za častna občana Novega mesta.
V življenju sta poleg mnogih drugih nagrad prejela tudi tri Prešernove nagrade, naziv častnih občanov Ljubljane in bila odlikovana s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. V slovenskem in svetovnem umetniškem prostoru sta pustila neizbrisen pečat.
Pia Mlakar je umrla 24. marca 2000, šest let kasneje pa ji je v večni počitek sledil še Pino.
